Strah pred poročenimi duhovniki zasenčil strah pred okoljsko katastrofo

V Vatikanu se začenja tritedenska škofovska sinoda, v ospredju Amazonija in vera ogroženih skupnosti na njenem območju.

Objavljeno
06. oktober 2019 11.37
Posodobljeno
06. oktober 2019 11.37
Katoliške tradicionaliste razburja Frančiškov predlog, da bi v Amazoniji, kjer marsikateri vernik vidi duhovnika nemara le enkrat letno, za duhovnike posvečali tudi poročene moške ali vdovce, ki že opravljajo diakonat. FOTO: AFP
»Pretreseni smo. Iz naše vere hočejo narediti mešanico z drugimi religijami, neke vrste religiozno solato, v kateri se meje ne bi poznale. To ni, kar hočemo od Kristusove Cerkve,« je novinarju italijanskega Messagiera povedala vernica iz Salerna, ki se je udeležila nenavadne skupinske molitve na prostem v Vatikanu.

Geslo te molitve je bilo Rešimo Cerkev pred breznom, med njo je s kakimi stotimi drugimi verniki klečala in molila, da Vatikan na škofovski sinodi na temo Amazonije, ki se začenja danes, ne bi skrenil. Da je Cerkev v nevarni situaciji, je novinarju potrdil tudi njen mož, ki mu je pač pripadla druga beseda.

Tema sinode, ki bo trajala kar tri tedne, bo odmaknjeno območje Amazonije z ogroženimi, izoliranimi in v revščino potisnjenimi skupnostmi domorodcev, kar sovpada tudi z neštetimi opozorili v zadnjem času o ekološki ogroženosti »pljuč sveta«, zatem ko so jih prizadeli doslej najhujši požari.


 

»Prisluhnite joku Matere Zemlje«


V Vatikan so pripotovali predvsem škofi iz devetih držav z območja Amazonije, v njenem izhodiščnem delovnem dokumentu Instrumentum laboris pa so izpostavljeni revščina in kriminal, vključno z umori, ki so prisotni na tistem območju. Zapis na 80 straneh po poročanju AFP vsebuje tudi nagovore, kot je: »Prisluhnite joku Matere Zemlje, ki jo napada in resno prizadeva ekonomski model plenilskega in ekocidnega razvoja.«

Argentinski papež Frančišek je uničevanje Amazonije izpostavil že v encikliki iz leta 2015, a imajo tisti, ki se bojijo, kam bi utegnila zaiti Cerkev, veliko bolj kot usodo pragozdov, pomembnih za vse na Zemlji, v mislih usodo katoliške dogme o celibatu. Njen trden podpornik ostaja tudi Frančišek, a je v dokumentih sinode tudi njegov predlog, ki najbolj buri duhove in, kaže, tradicionaliste sili celo v klečeče molitve za sam Vatikan.


85 odstotkov vasi brez maš


V Amazoniji, kjer na enega katoliškega duhovnika pride okoli 14.000 ljudi (v Sloveniji so desetkrat pogostejši) in kjer marsikateri vernik lahko duhovnika vidi nemara le enkrat letno, bi po papeževem predlogu lahko za duhovnike posvetili tudi poročene moške ali vdovce, ki že opravljajo diakonat. Tako imenovane »preizkušene moške«, kot se glasi prevod latinske besedne zveze viri probati. To bi bili domačini, zraščeni s svojim okoljem, uradne cerkvene službe pa naj bi v Amazoniji odprli tudi ženskam.

Težava ni zgolj dogmatska. Na področju Amazonije kar okoli 85 odstotkov vasi nima duhovnika, samo ti pa smejo opravljati tedenske maše z evharistijo, ki je v jedru katoliške liturgije in vere.

image
Frančiškovo srečanje z domorodci iz Amazonije. Ni se zgodilo v pragozdu, pač pa v Vatikanskih vrtovih. FOTO: Andreas Solaro/AFP

 

Samouničenje cerkve?


V katoliški cerkvi rimskega obreda je za duhovnike mogoče posvetiti le neporočene moške, ki se zaobljubijo celibatu, a seveda ne od vedno. Zapoved celibata je mnogo mlajša od vznika krščanstva. Katoliška cerkev ga je uspela uvesti postopoma, ključna sta bila šele prva lateranska koncila v letih 1123 in 1139.

Predlog uvedbe poročenih duhovnikov je znotraj Cerkve naletel na odpor tradicionalistov in v medijih ob začetku sinode zasenčil veliko pomembnejša okoljska vprašanja. Mediji navajajo, denimo, odpor nemškega kardinala Walterja Brandmuellerja, ki je predlog ocenil za nekaj, kar lahko pomenil »samouničenje Cerkve.« Bi izjeme lahko napovedale širšo reformo?
 

Ne bi bili ne prvi ne edini poročeni katoliški duhovniki


A če bi v odmaknjenih amazonskih pragozdovih maševali poročeni moški ali vdovci, ne bi bili ne prvi ne edini tovrstni katoliki na svetu. Med poročenimi izjemami so lahko pripadniki grško-katoliške cerkve, ki se naslanja na srednjeveško bizantinsko tradicijo, njeno obredje pa ob grščini poteka še v staroslovanskem ali številnih nacionalnih jezikih od Albanije in Madžarske do Rusije. Posebnost je, da poročeni moški lahko postane duhovnik, a ne, denimo, škof, poročen pa mora biti že pred posvečenjem.

Druga izjema so duhovniki, ki v zahodno katoliško veroizpoved prestopijo iz anglikanske cerkve. Tudi v novi vlogi katoliških duhovnikov jih dejstvo, da imajo ženo in otroke, ne ovira.

Sinodo sicer napovedujejo kot okoljsko in zeleno tudi na malo drugačen način. Njen generalni sekretar kardinal Lorenzo Baldiserri je izjavil, da bodo s pomočjo uporabe spleta prihranili precej papirja, manj bo plastike in škofje bodo pili iz kozarcev, ki jih bo mogoče tudi reciklirati.

image
FOTO: Vincenzo Pinto/AFP