Strah pred spletno revolucijo

Med nominiranci za nagrado Saharov je beloruski novinar Dmitrij Bandarenka, ki preživlja dveletno zaporno kazen.

Objavljeno
27. oktober 2011 19.58
Posodobljeno
28. oktober 2011 08.30
Polona Frelih, Moskva
Polona Frelih, Moskva

Moskva – Med nominiranci za nagrado Andreja Saharova, ki jo evropski parlament podeljuje za dosežke na področju svobode misli, je bil letos tudi beloruski novinar Dmitrij Bandarenka, ki v zaporu preživlja dveletno zaporno kazen, na katero so ga obsodili zaradi sodelovanja na demonstracijah po spornih predsedniških volitvah decembra lani.

Dan pred podelitvijo nagrad so v Minsku spet potekale demonstracije opozicije, hkrati pa so se na beloruskih socialnih omrežjih pojavil pozivi k dnevu gneva, ki se mu je v slabih treh urah pridružilo več sto ljudi. Nagrada, ki nosi ime znanega sovjetskega disidenta Andreja Saharova, je šla v roke petih pobudnikov revolucij v arabskem svetu, ki jih brez sodobnih komunikacijskih tehnologij ne bi bilo. Tega se dobro zaveda »zadnji evropski diktator« Aleksander Lukašenko, zato je vso svojo pozornost usmeril v informacijsko prostranstvo. »Poglejte, kaj se dogaja v arabskem svetu. Na volitvah v Tuniziji so zmagali radikalni islamisti in še zdaj ni jasno, kaj bo v Egiptu, Libiji? Vemo, kako se je treba boriti proti temu zlu. Ne bomo zapirali interneta in socialnih omrežij, kjer lahko po mili volji razpravljate. Če bomo zaznali nezakonito dejavnost, bomo seveda takoj ukrepali,« je napovedal na nedavnem zasedanju parlamentarne skupščine držav Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti (CSTO) v Astani.

Dmitrij Bandarenka, koordinator gibanja Za evropsko Belorusijo in desna roka zaprtega predsedniškega kandidata Andreja Sannikova, ki zaporno kazen preživlja v kazenski koloniji v Magiljovu na vzhodu države, si je težko priboril celo pravico do pisanja pisem, s katerimi nadaljuje bitko za svobodno Belorusijo. »Hvala za solidarnost. Belorusija se je spremenila in kljub težkim gospodarskim težavam ste našli čas, da podpirate beloruske zapornike vesti, kar daje upanje tisočem zapornikov v beloruskih gulagih. Mnogi so zaprti nezakonito ali pa so dobili precej hujše kazni od zasluženih. V povolilnem letu ni bilo nobenih amnestij,« je zapisal v enem od pisem, ki jih redno objavljajo na spletni strani organizacije Hartija97. Njen cilj je svoboda govora in demokracija, v Belorusiji je prepovedana in oblasti so že pripravile predlog zakona, ki za obiskovalce strani predvideva denarne kazni.

Represivni režim Bandarenka zadržuje v zaporu, čeprav zaradi operacije hrbtenice potrebuje rehabilitacijo. »Težko premikam prste na nogah, roke imam otrple, hrbtenica me neznosno boli, kolena pa so otekla, saj sem nenehno na nogah. To je moja zadnja bitka, ne pa tudi zadnja bitka sploh. Molite za nas, Beloruse!« je opisal svoje zdravstveno stanje. Njegova družina se je obrnila po pomoč na Mednarodni odbor Rdečega križa, vendar je ta verjel zagotovilu beloruskega zunanjega ministrstva, da zaporniku zagotavljajo potrebno nego. Amnesty International je Bandarenka skupaj z opozicijskima predsedniškima kandidatoma Sannikovom in Mikalajem Statkevičem ter voditeljem Mlade Fronte Dmitrijem Daškevičem, označil za zapornika vesti. »Svobodo za politične zapornike!« so protestniki ves teden pozivali v središču Minska. Akcije solidarnosti so se končale z vedno novimi aretacijami.