Tiskane izdaje
Stritar natančno z zapleti v omenjeni elektrarni, do katerih je prišlo po petkovem potresu in cunamiju, sicer ni seznanjen, kot kaže, pa imajo težave s hlajenjem enega od reaktorjev. Nimajo namreč dovolj elektrike za poganjanje črpalk, ki vodo poganjajo skozi reaktor in ga tako hladijo.
Prvo uro so Japonci sicer imeli agregate, s katerimi so nadomestili izpad elektrike, a so se ti nato ustavili. Zato je glavni problem, ki ga morajo rešiti, kako nadomestiti elektriko, po pisanju STA domneva Stritar.
Na vprašanje, kolikšna je verjetnost večjega uhajanja radioaktivnih snovi, je odgovoril, da na srečo to ne poteka tako zelo hitro. "To je dogodek, ki se razvija več ur ali celo več dni. Upajmo, da jim bo uspelo nekako dobiti nadomestne vire energije, s katerimi bodo uspeli ohladiti sredico," je dejal.
Če ne bi nič ukrepali in nič ohlajali, bi se po njegovih navedbah reaktor oziroma sredica stalila, zaradi česar bi se nato lažje začela sproščati v okolje. Ob tem bi zagotovo prišlo do sproščanja radioaktivnosti v okolje. Kot je dejal Stritar, se gotovo trudijo in bodo našli načine, da bodo ta negativni razvoj dogodkov preprečili.
Zaradi zavestno spuščene pare je prišlo v zrak tudi nekaj radioaktivne snovi
Okoli elektrarne naj bi sicer že zaznali povečano radioaktivno sevanje. Stritar v zvezi s tem pojasnjuje, da so morali, kot je bilo slišati, znižati tlak v nekih posodah. To so storili tako, da so v zrak zavestno spustili nekaj pare, s katero je v okolje prišlo tudi nekaj radioaktivnosti. Gre za nezaželen, a načrtovan ukrep, ki preprečuje, da bi se stvari še poslabšale, je dejal Stritar. Kot sklepa, je zaznano povečano radioaktivno sevanje ravno posledica tega.
Evropa predaleč, da bi bila ogrožena
Evropa je po njegovih besedah predaleč, da bi bila ogrožena. Do nas lahko po ozračju v nekaj dneh pride samo kak atomček radioaktivnih snovi, ki ga bodo instrumenti komaj zaznali, na ljudi pa ne bo imel vpliva, je zatrdil Stritar.
Tehnologija v japonskih jedrskih elektrarnah je po njegovih besedah brez dvoma priznana kot najboljša na svetu. Gre za vrelovodne elektrarne, ki so poleg tlačnovodnih, kakršno imamo tudi pri nas, najpogostejši tip.
Kot pojasnjuje, je treba sredici oziroma reaktorju odvajati toploto, ki jo sprošča, saj v nasprotnem primeru njegova temperatura raste. Ko temperatura zraste do točke taljenja, začne gorivo razpadati in ga je težje obvladati. Začne se namreč tudi uparjati in tako radioaktivne snovi lažje krožijo najprej znotraj elektrarne, slej ko prej pa najdejo tudi luknjo in se sproščajo v okolje.
Današnja eksplozija se po Stritarjevih besedah ne more primerjati z nesrečo v elektrarni v Černobilu, saj je šlo tam za drug tip elektrarne. V Černobilu je bila težava konstrukcijska napaka, zaradi katere se je moč elektrarne v hipu povečala za tisočkrat in je v hipu vse skupaj razneslo ter začelo uhajati v okolje, je pojasnil.
To je po njegovih trditvah pri tipu elektrarn, ki jih imajo na Japonskem in pri nas, praktično nemogoče. "V tem trenutku ne vidim načina, da bi do tega prišlo. Če bi že do česa prišlo, bi se to sproščalo zelo počasi. Ker so ljudje tam in se trudijo, računam na to, da jim bo uspelo te procese ustaviti, saj na srečo to niso hipni procesi," je za STA še povedal Stritar.
