Strmoglavljeno letalo Air France: vsega je bilo konec v 217 sekundah

Pariz - Danes objavljeno preliminarno poročilo analize črnih skrinjic, ki so jih preiskovalci nesreče airbusa A330-200 družbe Air France na začetku tega meseca po dolgotrajnem iskanju našli globoko pod površjem Atlantskega oceana, kamor je pred slabima dvema letoma strmoglavilo letalo, razkriva, da se je drama na njegovem krovu končala v pičlih treh minutah in pol, kolikor je trajal usodni padec z višine več kot enajst kilometrov. Na pojasnila o vzrokih nesreče pa bo treba počakati do poletja, ko naj bi bilo nared izčrpnejše poročilo tragedije leta 447.

Težave so se začele, ko je nesrečno letalo prvega junija 2009, približno štiri ure po vzletu iz Ria de Janeira, od koder je bilo namenjeno v francosko prestolnico, priletelo v hudo nevihto, nakar so se pojavili problemi z odčitavanjem hitrosti letala. Preiskovalci iz vrst francoskega Urada za preiskave in analize za varnost civilnega letalstva (BEA), ki vodi preiskavo, so sporočili, da je posadka slabo minuto sprejemala dve različni meritvi hitrosti letala, po dosedanjih dognanjih pa so se zaradi kristalov ledu v ozračju najbrž zamašile merilne cevi.

Letalo se je nato vzpelo na višino enajst kilometrov in pol, nakar je padlo v vrij in začelo hitro padati proti vodam Atlantika, približno na pol poti med Južno Ameriko in Afriko. Strmoglavljenje je, kakor je pokazala analiza podatkov, zapisanih v črnih skrinjicah, trajalo vsega tri minute in pol, udarca ob morsko gladino, ki jo je letalo zadelo z nosom, obrnjenim strmo navzgor, pa ni preživel nihče od 216 potnikov in dvanajstih članov posadke.

Poročilo je potrdilo navedbe, s katerimi so v zadnjih dneh postregli nekateri svetovni mediji, da kapitana letala Marca Duboisa ob nastopu težav ni bilo v pilotski kabini. Slabih deset minut prej je namreč odšel na rutinski odmor, zato sta se bila s kriznimi razmerami prisiljena spopasti kopilota. Čeprav se je Dubois po več klicih kolegov vrnil v kabino, je vodenje letala ostalo v rokah najmlajšega člana pilotske trojke, ki pa je komande minuto pred udarcem ob gladino Atlantika prepustil drugemu kopilotu; kljub obupanim poskusom jima letala ni uspelo izvleči iz vrija in tako preprečiti tragedije.

Glavnino razbitin strmoglavljenega letala so našli šele na začetku aprila letos, torej skoraj dve leti po nesreči, približno tisoč kilometrov severovzhodno od brazilske obale, črni skrinjici pa mesec dni pozneje. Na temelju dosedanje analize njune vsebine, kakor pojasnjujejo v BEA, sicer ni mogoče sklepati o vzrokih najhujše nesreče v zgodovini družbe Air France, v kateri so umrli potniki iz več kot 30 držav, med njimi največ Francozov, Brazilcev in Nemcev. Več bo menda jasno poleti, ko bodo preiskovalci objavili obsežnejše poročilo.

Zadnje minute leta 447 ujete na snemalni trak

1.55: Kapitan letala (KL) zbudi drugega kopilota (KP2), reče: »On bo prevzel nadzor,« in odide iz kabine.

2.06.04: KP2 obvesti posadko, naj pričakujejo turbulence, rekoč: »Treslo se bo malce bolj kot zdaj.«

2.08.07: Prvi kopilot (KP1) izjavi: »Morda lahko zaviješ malo bolj levo,« nakar letalo zavije, turbulence se rahlo okrepijo, zato posadka nekoliko zniža hitrost.

2.10.05: Avtopilot se izklopi in KP2 izjavi: »Imam nadzor [nad letalom].« Letalo začne zanašati v desno, KP2 pa poskuša dvigniti nos letala in ga usmeriti v levo. Dvakrat se oglasi zvočno opozorilo za nevarnost padca letala v vrij. Zabeleženi podatki kažejo sunkovit padec hitrosti.

2.10.16: KP1 izjavi: »Tako, izgubili smo [podatke o] hitrosti,« nato pa: »Izmenično pravilo...« Letalo se začne vzpenjati. KP2 poskuša spustiti nos in letalo izmenično nagiba v levo in v desno.

2.10.50: KP1 večkrat poskuša priklicati KL.

2.10.51: Spet se oglasi zvočno opozorilo za nevarnost padca v vrij. KP2 se še naprej trudi dvigniti nos letala, ki doseže največjo višino na približno 11.500 metrih.

2.11.40: KL se vrne v kabino. V naslednjih sekundah postanejo neuporabne vse meritve hitrosti, svarilo pred vrijem pa utihne. Višina je približno 10.600 metrov, letalo pa pada s hitrostjo 3000 višinskih metrov na minuto.

2.12.02: KP2 izjavi: »Nimam več podatkov,« KP1 ponovi: »Nimamo nobenih veljavnih podatkov.« Približno petnajst sekund pozneje KP2 spusti nos letala, podatki o hitrosti spet postanejo veljavni, znova pa se oglasi tudi svarilo pred vrijem.

2.13.32: KP2 opozori, da se letalo približuje višini 3000 metrov. Petnajst sekund pozneje nadzor nad letalom prevzame KP1, KP2 izjavi: »Nadaljuj, imaš nadzor.«

2.14.28: Posnetek se konča.