Strokovnjak za požare Avstraliji napoveduje novo dobo: pirocen

Avstralija je v zadnji sezoni požarov 2019/20 preživela najhujše požare doslej. Kar 240 dni je na celini pustošil vsak dan vsaj en požar, nekaj časa pa jih je na vzhodni obali divjalo več kot sto naenkrat in so z dimom in ognjem ogrožali tudi največja avstralska mesta.

V začetku marca se je to obdobje požarov sicer končalo, toda zgodovinar požarov Stephen J. Pine z državne univerze v Arizoni opozarja, da to še ni konec in da človeštvo zaradi svoje nebrzdane dejavnosti drsi v novo dobo požarov, ki jo je že poimenoval pirocen, poroča avstralska ABC News. 

»Mislim, da je prav Avstralija vodilna na poti v to novo dobo požarov, ki bo prav nasprotna ledeni dobi,« pravi Pine. Avstralija je sicer po njegovih trditvah celina požarov v naravi že milijone let, toda v primerjavi z vsem doslej znanim označujeta sezoni požarov leta 2009 in zadnja, 2019/20 začetek nove dobe. 

»Požari v letu 2009 so Avstralce prizadeli kot travma, kot če bi doživeli teroristični napad od okolja, v katerem živijo. To je tako drugačno od običajnih požarov v naravi, ki so jih bili Avstralci vajeni od nekdaj. Podobno je bilo tudi v zadnji sezoni, ko so bili požari tako vseobsegajoči in grozeči, kot nikoli doslej.«


 

Avstralija je celina požarov že tisočletja

Stephen J. Pine je sicer že pred tridesetimi leti napisal knjigo o zgodovini požarov v naravi na avstralski celini, zdaj pa je izdal posodobljeno različico te knjige pod naslovom Še vedno goreči gozd. Pravi, da kljub podnebnim modelom, ki napovedujejo daljše in bolj nevarne sezone požarov, Avstralci ne bi smeli obupati, saj imajo prav zato, ker se njihova celina že tisočletja redno spopada s to naravno ujmo, že veliko znanja, imajo pravcato kulturo požarov, razvito politiko obvladovanja požarov in vrhunsko razvito znanost o požarih. 

Sicer pa je prav te dni v Avstraliji začela delati vladna preiskovalna komisija o zadnjih požarih. Strokovnjaki ugotavljajo, da je veliko več škode in žrtev kot sam ogenj povzročil dim, ki je za dolga obdobja prekrival velika območja vzhodne avstralske obale.

Neposredno zaradi ognja je tako v požarih umrlo triintrideset ljudi, zaradi dima pa 445. Stroški zdravljenja ljudi, ki jim je škodil dim, so dosegli okrog 1,2 milijarde evrov, v požarih je zgorelo rastje na več kot 12 milijonih hektarov površin, uničenih je bilo več kot 3000 domov.