Strožji nadzor Bruslja nad grešnicami

Bruselj − Dvoma ni več, »treba je okrepiti nadzor, predvsem nad tistimi članicami, ki ogrožajo finančno stabilnost vseh«, je pribil predsednik komisije José Manuel Barroso, potem ko je v evropskem parlamentu napovedal serijo ukrepov za okrepitev gospodarskega upravljanja, ki ga zahteva »čedalje bolj sistemska narava krize«.

Nova uredba, ki jo pripravlja za gospodarske in denarne zadeve pristojni Olli Rehn, od nedavnega tudi podpredsednik komisije, napoveduje strožji nadzor držav, ki imajo resne finančne probleme ali pa so celo zaprosile za solidarnostno pomoč, kot so Grčija, Irska in Portugalska, kontrola pa se bo nadaljevala tudi po izteku sprejetih programov. V Berlaymontu pripravljajo tudi ostrejša pravila za članice evrske skupine, ki so v primežu postopkov zaradi čezmernih primanjkljajev. Komisija in svet EU bosta proučila državne proračune, še preden jih potrdijo domači parlamenti, v primeru resnejših odklonov pa lahko zahtevata »drugo obravnavo« letnih finančnih načrtov. Še več, komisija bo hkrati nadzorovala uresničevanje proračunskih zavez in, če bo potrebno, kar med letom predlagala ustrezna dopolnila. Parlamenti članic bodo, kajpak, ohranili zadnjo besedo pri potrjevanju državnih proračunov, vendar bodo morali precej bolj upoštevati evropska pravila, ki so jih sprejele vlade, okrepljeni nadzor pa bo komisiji omogočil večjo vlogo na področjih, ki so bila doslej v pristojnosti vlad ali skupščin.

Napovedi dodatnih protikriznih ukrepov pa niso utišale kritik iz parlamentarnih klopi. »Evrska kriza je dosegla točko, ko je mogoče prav vse, celo najbolj dramatični scenarij,« je v debati opozoril predsednik liberalcev in demokratov (ALDE) Guy Verhofstadt, ki se zavzema za sprejem globalnega akcijskega načrta za oblikovanje »prave gospodarske in davčne unije«. Na evrskem območju je treba vzpostaviti dejansko gospodarsko vlado z okrepljenimi pristojnostmi, sprejeti poseben kodeks z minimalnimi in maksimalnimi standardi, ki bi jih morale upoštevati članice, in uveljaviti novo strategijo rasti. Ena od zamisli bivšega belgijskega premiera je že padla na plodna tla, kajti Barroso je v Strasbourgu že napovedal objavo »zelene knjige«, ki bo razsvetlila različne možnosti za emisijo evrskih obveznic.

Svoj kamenček k idejam za okrepitev fiskalne dicipline je primaknil tudi predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy, saj ni izključil možnosti dodatnih sankcij proti državam, ki so v postopku zaradi čezmernega primanjkljaja. »Ali bi, v izjemnih primerih, kazalo zaostriti ukrepe?« je avditorij pobaral prvi evropski državnik in med paleto trših kazni omenil možnost suspenza glasovalnih pravic, ustavitve nakazil iz strukturnih skladov ali drugih plačil ter pravico osrednje oblasti (torej Bruslja) do posega v postopke sprejemanja državnih proračunov. »Evrska kriza zahteva, da naredimo več,« je vztrajal Van Rompuy.

»Prizadevate si obnoviti fiskalno disciplino na evrskem območju, kar je dobro, a ne s političnimi in demokratičnimi sredstvi, temveč z nekakšno fiskalno diktaturo iz Bruslja, Frankfurta, Berlina in Pariza,« je avtorjem predlogov za zaostritev dosedanjih pravil v imenu konservativcev in reformistov (ECR) očital predsednik Jan Zahradil. Tudi Daniel Cohn-Bendit (zeleni), ki je Van Rompuyu oponesel, da se pri podajanju bilance na čelu Unije »obnaša kot računovodja«, medtem ko »svet poka na vseh koncih«, se je uprl prevladi nemško-francoske osi z jedko ugotovitvijo, da »Evropa ni nič bolj učinkovita, ker je evropska telefonska linija v Berlinu, s stranskim priključkom v Parizu«.

Med razpravo o gospodarskem upravljanju, ki je razgrela ozračje v alzaški prestolnici, je predsednik evrske skupine Jean-Claude Juncker potrdil, da mora nova grška vlada Lukasa Papadimosa kljub odločnemu nasprotovanju desničarskega dela koalicije še pred odmrznitvijo šestega obroka pomoči (osem milijard) pisno potrditi, da sprejema vse odločitve zadnjega vrha evrskih držav. Dokončno odločitev o nakazilu Grčiji bodo finančni ministri valutnega kluba sprejeli »pred koncem novembra«.