Tiskane izdaje
Santiago de Chile − Prihodnji torek in sredo bo v Čilu splošna stavka, s katero bodo študentje in univerzitetni delavci še okrepili pritisk na oblasti, naj ugodijo zahtevam po reformah na področju izobraževanja. Zastoj pogajanj med vlado in predstavniki protestnikov je prejšnji teden še zaostril navzkrižja med sprtima stranema. Čilska vlada nasprotuje večini študentskih zahtev; daleč najbolj sporni sta popolna nacionalizacija šolstva in brezplačno izobraževanje za vse družbene sloje. Tokratna napoved protestnikov je obudila neprijetne spomine na avgustovsko splošno stavko in nasilje, ki ji je sledilo.
Krivda za propad pogajanj je po mnenju predstavnikov študentov na vladni strani. Vladi manjka predvsem politične volje, da bi ugodila zahtevam velike večine prebivalstva, je na srečanju študentskih gibanj v mestu Valdivia poudarila Camila Vallejo, voditeljica protestov. Konec tedna je 36 študentskih gibanj s 25 čilskih univerz soglasno zavrnilo pobudo predsednika države Sebastiána Piñera, naj se protestniki vrnejo za pogajalsko mizo in v šolske klopi. V nasprotju s predsednikom je 23-letna Camila Vallejo študente in dijake pozvala, naj nadaljujejo bojkot predavanj tudi v drugem semestru šolskega leta.
»Močno obžalujemo, da so študentsko gibanje prevzele najbolj radikalne, najbolj ideološko opredeljene skupine,« se je na napoved splošne stavke, ki bo potekala v prvi polovici prihodnjega tedna, odzval predstavnik čilske vlade. Oblasti kljub novim nesoglasjem še vedno upajo, da se bodo pogajanja lahko nadaljevala. Predsednik Piñera je sicer podprl sprejetje reform, po katerih bi država za potrebe šolstva namenila štiri milijarde dolarjev več, a študentov to ni zadovoljilo. Njihov glavni motiv je namreč slej ko prej reformiranje izobraževalnega sistema, zakonskega relikta iz časa diktature generala Augusta Pinocheta.
Velik del prebivalstva je s sedanjo zakonodajo in služenjem na račun izobraževanja nezadovoljen. V neuradnem referendumu, ki ga je organiziral sindikat učiteljev, je večina od milijona vprašanih državljanov podprla študentska prizadevanja.
Prvi poziv k novi splošni stavki je sicer prišel že prejšnjo sredo, takoj ko so študentje zapustili pogajanja z vladnimi predstavniki. Ker oblasti niso hotele izdati dovoljenja za nov protestni shod, so se na ulice odpravili nezakonito; da bi preprečili novo zborovanje, so se organi pregona zatekli k uporabi vodnih topov in solzivca. Do večera so študente z mestnih ulic pregnali v univerzitetne kampuse, kjer so se protesti nato še nekaj časa nadaljevali.
Samo v Santiagu je policija tistega dne aretirala 168 ljudi, medtem ko je število pridržanih v drugih delih države preseglo 100. Med njimi je bilo tudi pet novinarjev. Po navedbah oblasti je bilo med četrtkovimi protesti ranjenih 25 policistov in pet civilistov. V avgustovskem nasilju, ki je sledilo zadnji splošni stavki, je bilo aretiranih več kot 800 ljudi, čilsko glavno mesto pa je nekaj ur spominjalo na vojno območje. V vladi so prepričani, da jim tokrat razmere ne bodo ušle iz rok.
