Tiskane izdaje
Srečanje dveh Nobelovih nagrajencev za mir je bilo zaprto za javnost. Bela hiša je dovolila vstop le fotografom in po zasebnem polurnem srečanju je objavila izjavo za javnost. V njej je Obama izrazil občudovanje za pogum in osebno žrtvovanje Su Kji v boju za demokracijo in človekove pravice v Burmi. Pozdravil je tudi demokratično tranzicijo in napredek pod burmanskim predsednikom Thein Seinom.
Vojaški režim, ki je vodil Burmo vse od leta 1962 in je Su Kji zadrževal v zaporu oziroma hišnem priporu 17 let, je šele pred 18 meseci sestopil z oblasti. Za predsednika je bil izvoljen član vojaške hunte Thein Sein, ki bo prihodnji teden obiskal New York, kjer bo potekala splošna razprava 67. zasedanja Generalne skupščine ZN.
Su Kji je Nobelovo nagrado za mir prejela leta 1991, Obama pa jo je dobil leta 2009, še preden se je lahko pohvalil s kakršnim koli dosežkom. Vendar pa je vojaška hunta v Burmi sestopila z oblasti v času njegove administracije in ob prizadevanjih državne sekretarke Hillary Clinton.
Potem ko je Su Kji po srečanju s Clintonovo v torek pozvala ZDA k odpravi sankcij proti Burmi, pa so ZDA v sredo odpravile sankcije proti vodilnima članoma oblasti, predsedniku Thein Seinu in predsedniku spodnjega doma parlamenta Shwe Mannu, prav tako nekdanjemu članu vojaške hunte.
Ta sicer resno jemlje pot v demokracijo, če je verjeti Clintonovi, ki se je po pisanju STA na slovesnosti v kongresu pošalila, da jo je Mann med njenim obiskom v Burmi lani prosil, naj jim ZDA pomagajo pri učenju demokracije. Te so se takrat menda učili z gledanjem televizijske nanizanke Zahodno krilo. Clintonova je takrat dejala, da obstajajo boljši načini.
Obisk ZDA bo Su Kjijeva nadaljevala s srečanji v Washingtonu in New Yorku, potuje pa tudi v Kentucky na univerzo Louisville, kamor jo je povabil republikanski senator Mitch McConnel.
