Suverena zmaga Bakijeva

Biškek - V Kirgizistanu so se danes zaprla volišča, na katerih so volili naslednika prvega voditelja države po razpadu Sovjetske zveze, Askarja Akajeva, ki je moral marca po ljudski vstaji sestopiti z oblasti. Po podatkih vzporednih volitev treh kirgizistanskih organizacij je pričakovano zmagal začasni predsednik Kurmanbek Bakijev , ki naj bi prejel 88 odstotkov glasov.

Kot kažejo rezultati vzporednih volitev, je Bakijev zmagal z veliko prednostjo. Kandidat na drugem mestu je prejel le 4,6 odstotka glasov. Vzporedne volitve so izvajali v prvih devetih urah po odprtju volišč, zato rezultati ne vsebujejo glasov zadnjih petih ur.

Dobrih 2,6 milijona volilnih upravičencev je lahko svoj glas za novega kirgizistanskega predsednika oddalo na okoli 2200 voliščih. Zaradi vročinskega vala z več kot 40 stopinjami Celzija se je večina prebivalcev mest umaknila v hladnejše gorate predele, zato so se oblasti bale nizke volilne udeležbe.

Zadostna udeležba za veljavnost volitev

A že do 18. ure po lokalnem času je na volišča prišlo 53 odstotkov volilnih upravičencev, zato je osrednja volilna komisija volitve razglasila za veljavne. Za veljavnost volitev je bila potrebna najmanj 50-odstotna udeležba.

Po navedbah opazovalcev Skupnosti neodvisnih držav (SND) so volitve potekale mirno. Nekateri so se sicer pritožili nad kvaliteto seznamov volilnih upravičencev, vendar to po navedbah ruske tiskovne agencije Itar-Tass ne more vplivati na volilne rezultate.

Eden od šestih predsedniških kandidatov, ki ni imel možnosti za zmago, se je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tudi pritožil, da so v Biškeku silili ljudi na volišča, tako da so jih za avtobusi pobirali na domu in jih peljali na volišča.

Strah pred novimi nemiri

Mednarodna skupnost in tudi politiki v Kirgizistanu so opozarjali, da bi lahko na dan volitev prišlo do vnovičnih nemirov in protestov, ki bi državo potisnili v še večjo nestabilnost. Opozarjali so predvsem na možnost ponovitve nemirov 17. junija, ko se je nekaj tisoč protestnikov spopadlo s policijo, ker volilna komisija ni potrdila kandidature njihovemu kandidatu.

Akajev je bil strmoglavljen marca po nemirih, ki so izbruhnili po glasnih kritikah o nepravilnostih na parlamentarnih volitvah 27. februarja. Po drugem krogu 13. marca, na katerem je z veliko večino zmagala stranka Akajeva, so v državi izbruhnili protesti opozicije, Akajev pa se je nato umaknil v Rusijo in odstopil.

Od električarja do predsednika

Bakijev, nekdanji električar in predsednik vlade pod Akajevom, se je na predsedniški položaj povzpel po nemirih 24. marca, ko so protestniki zasedli sedež vlade v Biškeku, predsednik Akajev pa je pobegnil. Bakijev je postal začasni predsednik, v državo pa se je vrnil red, čeprav je občasno še vedno nemirno.

V pripravah na predsedniške volitve je Bakijev zapustil položaj predsednika vlade in se skupaj s Feliksom Kulovom, nekdanjim vodjo varnostne službe v državi, posvetil volilni kampanji. Kulov, sedanji namestnik premiera, naj bi v primeru zmage Bakijeva postal predsednik vlade. Tandem Bakijev-Kulov naj bi bil tudi porok, da se bo v državo vrnil red ter da se bo začela demokratizacija in pospešil gospodarski razvoj.