Tiskane izdaje
Še pod prvim možem komisije Jean-Claudom Junckerjem so nastali predlogi o vzpostavitvi nekakšne socialne unije. Uvedli naj bi enotno socialno zavarovanje za brezposelnost, pojavila so se tudi razmišljanja o poenotenju pravil o minimalni plači. Socialne politike so trenutno v pristojnosti držav članic, medtem ko si predvsem francoski predsednik Emmanuel Macron prizadeva za to, da bi za te politike članic imeli več pristojnosti v Bruslju, podobno kot velja na številnih drugih področjih.
V Nemčiji predlogi, ki spominjajo na socialno unijo in dišijo po dodatnem prelivanju sredstev iz gospodarsko uspešnejših v gospodarsko manj uspešne države, vedno naletijo na velik odpor. Spomnimo se samo tožb, ki so jih v tej državi vložili proti domnevno spornim nakupom državnih obveznic, ki jih je kot izredni ukrep v krizi uvedla Evropska centralna banka, pa nasprotovanja odpisu dolgov Grčiji ali uvedbi skupnih evrskih obveznic.
Slabo za nemško gospodarstvo?
Zato ne preseneča, da so v krovnem nemškem delodajalskem združenju Ursulo von der Leyen, milo rečeno, opozorili, da naj si ne dela utvar, da bodo takšni predlogi dobili podporo. V katalogu, ki so ga objavili v časniku Die Zeit, v združenju opozarjajo, da je plačna politika v izključni pristojnosti držav članic in da bi harmonizacija pravil na primer o minimalni plači lahko vodila v poslabšanje konkurenčnosti nemškega gospodarstva. Zakaj? Če bi na primer postavili pravilo, da mora minimalna plača znašati 60 odstotkov povprečne, kar nekateri navajajo kot primerno razmerje, bi to pomenilo, da bi v Nemčiji morali zakonsko določeno minimalno plačo zvišati z dobrih 9 na 12 evrov na uro. V nekaterih evropskih državah minimalna plača sploh ni uzakonjena. To bi lahko vodilo v višjo brezposelnost in padec konkurenčnosti, so opozorili.
Podobno nasprotujejo tudi enotnemu evropskemu zavarovanju za primer brezposelnosti. Po njihovem mnenju bi s tem pošiljali napačne signale. Tistim državam, ki so naredile domačo nalogo in poskrbele za dovolj fleksibilen trg dela (ta spodbuja ljudi k iskanju dela), bi sporočili, da takšno ravnanje ni nagrajeno. Državam, ki ne sprejemajo ustreznih in delujočih politik na trgu dela in imajo še vedno visoko stopnjo brezposelnosti, bi dajali potuho.
Poenotiti pravila za delavce migrante
Na drugi strani so poudarili, da bi v Bruslju morali poenotiti pravila za delavce migrante. Po njihovem mnenju bi morali omejiti obseg pravic delavcem migrantom, ki delajo v drugih članicah EU. Izpostavili so na primer dodatke za otroke zaposlenih, ki hodijo na delo v drugo državo, živijo pa v matični. Ta problematika je izbruhnila, ko je Avstrija znižala otroške dodatke za delavce, ki se vozijo na delo iz sosednjih držav, tudi iz Slovenije. V združenju menijo, da je to svojevrsten socialni turizem. Evropska komisija je takšno ureditev zavrnila, proti Avstriji pa poteka postopek zaradi kršenja pravil EU.
Nasprotujejo tudi zaostrovanju pravil pri napotitvah delavcev v tujino. Še posebej pri kratkotrajnih napotitvah, na primer tedenskih ali mesečnih. Opozorili so, da bo to povzročilo nepotrebno birokracijo, saj bodo morala podjetja za kratek čas zagotoviti zaposlenim plače in dostopnost do vseh socialnih pravic v državi, v katero so napoteni. V združenju so zato pozvali Ursulo von der Leyen, naj obrne krmilo.
