Svet EU je lagal parlamentu

Bruselj - Začasni odbor Evropskega parlamenta je danes končal enoletno preiskavo protiterorističnih dejavnosti ameriške obveščevalne službe CIA v Evropi, pri čemer v sklepnem poročilu ugotavlja, da je za skrivne prelete CIA v Evropi vedelo enajst članic EU. Ob tem nekatere države pa tudi institucije unije ostro obsoja, da niso dovolj sodelovale v preiskavi, zato neposrednih dokazov za to, kaj se je dogajalo, ni. "Svet EU je lagal parlamentu," je bil oster predsedujoči odboru Carlos Coelho.

Začasni odbor je preiskoval obstoj skrivnih zaporov CIA za zasliševanje terorističnih osumljencev na evropskih tleh ter uporabo evropskih letališč za njihove prevoze. Skušal je ugotoviti, kako so bile v delovanje CIA vpletene vlade in državljani unije.

Odbor v poročilu navaja, da je CIA izvedla "najmanj 1245 preletov ali postankov v evropskem zračnem prostoru" - največ v Nemčiji, Veliki Britaniji in na Irskem. Za prelete in skrivne zapore CIA na evropskih tleh naj bi vedelo enajst držav. Najostreje je odbor zaradi nesodelovanja v preiskavi obsodil Rim, London in Varšavo.

“Solano je lagal, da ni nič vedel"

Ostro je obsodil tudi institucije unije, predvsem Svet EU. Pravno sodelovanje med institucijami ni bilo ustrezno, je dejal predsedujoči odboru, portugalski poslanec Coelho. "Dokumenti, ki jih je posredoval svet parlamentu, so bili le delček dejanskih dokumentov, s tem da jih je svet hotel prikazati kot dejanske dokumente," je poudaril.

Pri tem so v odboru s prstom posebej pokazali na visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Javierja Solano, češ da je lagal, da "ni nič vedel". Odbor v poročilu navaja, da Solana ni sodeloval v preiskavi in ni hotel povedati, kar je vedel o programu skrivnih zaporov. Ohlapne izjave in nesodelovanje odbor očita tudi koordinatorju unije za boj proti terorizmu Gijsu de Vriesu.

Nemška vlada bi lahko nemškega državljana turškega rodu iz Guantanama osvobodila že leta 2002

Odbor obtožuje tudi prejšnjo nemško vlado, da ni osvobodila nemškega državljana turškega rodu Murata Kurnaza, ki je bil štiri leta in pol zaprt v ameriškem zaporu Guantanamo na Kubi. Kurnaz je bil zaprt kmalu po terorističnih napadih 11. septembra, ker naj bi podpiral pripadnike Al Kaide v Pakistanu. Nemška vlada bi ga po "strogo zaupnih podatkih" lahko osvobodila že leta 2002, so dejali predstavniki odbora.

Amnesty International pozdravila poročilo odbora

" Kljub splošnemu pomanjkanju sodelovanja evropskih vlad" je mednarodna človekoljubna organizacija Amnesty International (AI) poročilo odbora danes pozdravila in izrazila obžalovanje, da so "nacionalni in politični interesi odboru preprečili izvedbo temeljitejše preiskave in priprave trdnejšega poročila, ki bi jasno opredelilo odgovornost". Če bodo države članice še naprej zavračale odgovornost, je to vztrajna kršitev človekovih pravic, ki zahteva uveljavitev člena 7 Pogodbe o Evropski uniji, poudarjajo v AI.

Člen 7 določa, da lahko Svet EU "na predlog ene tretjine držav članic ali Evropske komisije in po privolitvi Evropskega parlamenta soglasno ugotovi, da ena od držav članic huje in vztrajno krši načela, omenjena v členu 6". Člen 6 pa določa, da unija "temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države".

Z vključitvijo členov 6 in 7 v poročilo odbor svet in komisijo izrecno poziva k ukrepom proti državam članicam, ki so kršile omenjena načela, menijo v parlamentarni skupini liberalcev (ALDE). "Poročilo je ravnovesje med tistimi, ki se pretvarjajo, da se ni nič zgodilo, in med tistimi, ki izrecno nasprotujejo sodelovanju z ZDA in njenimi obveščevalnimi službami v boju proti terorizmu," poudarjajo, a dodajajo, da poročilo " pošteno razkriva napake pri prevzemanju odgovornosti sveta in držav članic".

Proti poročilu so glasovali večinoma poslanci EPP

Za poročilo je danes glasovalo 28 članov odbora, 17 proti, trije pa so se vzdržali. Proti so glasovali večinoma poslanci Evropske ljudske stranke (EPP). "Precej malo neizpodbitnih dokazov je, da so države članice ravnale napačno," opozarjajo v EPP. "Poročilo bi bilo potrebno bistvenih dopolnil na februarskem plenarnem zasedanju, da bi se izognili negativnemu glasovanju večine poslancev EPP," je dejal član odbora, poslanec EPP Jas Gawronski.

Ameriški predsednik George Bush je obstoj skrivnih zaporov CIA v Evropi priznal lani septembra, domneve, da so agenti CIA prevažali teroristične osumljence v skrivne zapore v Evropi, pa so se prvič pojavile novembra 2005.