Tiskane izdaje
Strasbourg – Napetost na severu Kosova je znova potrdila znameniti rek, da Balkan proizvaja preveč zgodovine, da bi jo lahko prežvečil. Preveč nedokončanih konfliktov in nesporazumov, da bi jih bilo mogoče odpraviti kar čez noč. Toda problemi niso le na Kosovu. Vse več skrbi zbuja tudi položaj v Bosni in Hercegovini, kjer leto dni po volitvah še vedno nimajo vlade. Tako dolge politične krize v BiH po vojni, ki se je končala leta 1995, še ni bilo. Toda tudi ta kriza je posledica medetničnih nesporazumov in ran, ki jih poldrugo desetletje miru še ni zmoglo zaceliti.
Dogajanje na Zahodnem Balkanu ne gre v pravo smer. Na to je v Strasbourgu zelo jasno opozoril švedski poslanec Björn von Sydow, poročevalec parlamentarne skupščine Sveta Evrope za Balkan. V razpravi je Beograd in Prištino glasno pozval k obnovitvi dialoga. Zelo oster je bil zlasti do Srbije. Spomnil je na besede nemške kanclerke Angele Merkel, ki je avgusta letos predsednika Borisa Tadića in srbsko vlado posvarila, da ni mogoče sedeti na dveh stolih hkrati. Realnost ne dovoljuje dvojnih standardov. Nemogoče je namreč zahtevati članstvo v Evropski uniji, po drugi strani pa se še naprej vztrajno izmikati pogajanjem in priznanju kosovske neodvisnosti.
Björn von Sydow meni, da Srbija ne bo normalizirala odnosov s Kosovom pred volitvami leta 2012. Srbska vladajoča koalicija bo še naprej poskušala krmariti med približevanjem Evropski uniji in pritiski za priznanje Kosova. Toda uradni Beograd ne bo mogel prav dolgo vztrajati v tej igri. Lahko se namreč zgodi, da bo potrpežljivosti Bruslja konec, tako pa tudi evropske perspektive, brez katere Srbija pravzaprav nima prihodnosti. Zato je normalizacija odnosov med Beogradom in Prištino ključnega pomena za stabilnost Balkana, je von Sydowa dopolnila turška poslanka Nursuna Memecan.
Problemi na severu Kosova nastajajo zato, ker tam ni nobene prave oblasti, je v razpravi opozoril Nizozemec Tiny Kox. Obstaja srbska vlada, ki pa tam ne sme delovati. Je tudi kosovska vlada, ki pa tam nima nikakršnih pooblastil. Na tem vročem območju so tako le enote Kforja in pripadniki Eulexa, ki sicer imajo nekaj pooblastil, vendar ne takšnih, da bi lahko učinkovito posredovali. V takšnih razmerah je za konflikt vselej potrebna le majhna iskra.
Črna luknja Evrope
Sever Kosova tudi zato postaja nekakšna evropska črna luknja, je opozoril švicarski poslanec Andreas Gross. Črne luknje kriminalcem dovoljujejo terorizirati ljudi. Diplomatske nesporazume in nerešen status Kosova izkoriščajo za lastne cilje in grozijo ljudem, ki se nočejo podrediti njihovi vladavini. Ne diplomacija in ne vojska tega problema nista sposobni rešiti. Britanski poslanec Jeffrey Donaldson je zato predlagal, naj bi konflikt rešili po severnoirskem zgledu. Problemi so namreč na las podobni. Tudi na Severnem Irskem je šlo za meje, ozemlje, carine. Toda obe strani sta po trdih pogajanjih le uspeli najti skupni jezik.
Dragoljub Mičunović, vodja srbske delegacije, pravi, da so vsi problemi okrog Kosova posledica nerešenega statusa te pokrajine. Na Balkanu, kot pravi, nobena meja ni starejša od petdeset let. Risale so jih seveda velesile, ki so pri tem naredile vrsto napak. In veliko krivic, ki so v bistvu še danes glavni vzrok za konflikte in nasilje. Mičunović je zato predlagal mednarodno konferenco pod pokroviteljstvom Združenih narodov, na kateri naj bi Beograd, Priština in Bruselj enkrat za vselej poskušali rešiti problem, ki ga je povzročila enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova.
Toda problemi niso le na Kosovu. Skrb zbujajo tudi razmere v Sarajevu. Ker že leto dni ni vlade, Bosna in Hercegovina izgublja kredibilnost v tujini. Tuje naložbe so se v zadnjih dveh letih zmanjšale za 75 odstotkov. Brez dela je 43 odstotkov za delo zmožnega prebivalstva. Država deluje brez proračuna. Mednarodni denarni sklad Sarajevu zaradi političnih zapletov ne more nameniti drugega dela 1,2 milijarde evrov vredne finančne pomoči.
F
Spopad dveh zasnov
Švicar Andreas Gross meni, da je zdajšnja kriza posledica spopada dveh političnih konceptov. Prvi peha v ospredje etnično identiteto. Drugi hoče vse državljane obravnavati enako, ne glede na etnično pripadnost. Za ta koncept so se denimo že pred časom odločili na Južnem Tirolskem. Po tej poti bi morali tudi v BiH, kajti nobena stranka si ne more in ne sme lastiti ekskluzivne pravice predstavljati en narod. To ni ne pluralizem in ne demokracija, katere bistvo je pravica do različnosti, celo znotraj ene etnične skupnosti, dodaja Gross.
Razpravo je zelo dobro povzel Egidijus Vareikis iz Litve, ki pravi, da gre na Kosovu in v Bosni pravzaprav za enak problem. Ljudje nočejo živeti skupaj. Ker si ne zaupajo. Toda kjer ni medsebojnega spoštovanja, ni prihodnosti. Zato bo pot do trajnega miru in stabilnosti na Balkanu še zelo dolga.
