Tiskane izdaje
Washington - V ta namen so vzpostavili dva mehanizma. Svetovna banka sama t.i. mehanizem infrastrukturne obnove (Infrastructure Recovery and Assets - INFRA), Mednarodna finančna korporacija (IFC), ki sodi po okrilje Svetovne banke, pa krizni infrastrukturni mehanizem (Infrastructure Crisis Facility - ICF).
Ta dva mehanizma bosta delovala tri leta in skupaj zbrala omenjenih 55 milijard dolarjev za naložbe v infrastrukturne projekte v državah v razvoju. Po navedbah Svetovne banke bo Francija v ICF prispevala milijardo evrov, Nemčija pa 500 milijonov evrov.
Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick poudarja, da je za razvijajoče se države v njihovem boju s svetovno gospodarsko krizo ključnega pomena, da stimulacijske svežnje ukrepov v razvitih državah spremlja tudi podpora tistim, ki si takšnih milijardnih svežnjev za podporo gospodarstvu ne morejo privoščiti.
Ob tem prvi mož Svetovne banke, ki se ta konec tedna mudi v Washingtonu na spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, dodaja, da upad naložb v infrastrukturo slabi temelje za dolgoročno gospodarsko rast, pri čemer so na najslabšem najrevnejše države.
Kot je znano, se številne države v razvoju pritožujejo, da so med največjimi žrtvami krize, čeprav niso odgovorne za njen nastanek. Tanzanijski finančni minister Mustafa Mkulo je tako danes opozoril, da bi kriza lahko izničila vse razvojne dosežke, ki so ga te države dosegle v zadnjih 10 letih.
