Tiskane izdaje
New York – Svetovni voditelji so se včeraj zbrali na sprejemu, ki ga je v New Yorku ob 68. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov pripravil ameriški predsednik Barack Obama. Iz Slovenije se ga je udeležil predsednik Borut Pahor, v delegaciji je tudi zunanji minister Karl Erjavec. Danes se začenja splošna razprava, glavno temo, zasnovo razvojnega načrta po letu 2015, pa je spet zasenčila Sirija.
Ko so se svetovni voditelji srečali pred enim letom, je bil svet zaskrbljen zaradi vse hujše morije v Siriji. Leto dni pozneje ta ni nič manj krvava, toda diplomatska pobuda se je tokrat osredotočila na uničenje kemičnega orožja v državi.
Tako bo letos tudi generalna skupščina Združenih narodov eno od prizorišč za iskanje poti, kako rusko-ameriški dogovor iz Ženeve preliti v resolucije varnostnega sveta. Veliko pozornosti je namenjene potem ameriškega predsednika Baracka Obame, saj bo na njih morda srečal svojega novega dopisnega prijatelja, iranskega predsednika Hassana Rouhania. Naključje bi lahko izkoristil za otoplitev odnosov med državama in zmanjšanje mednarodne zaskrbljenosti glede tega, ali islamska republika razvija jedrsko orožje.
Slovenija bi branila človekove pravice
Predsedniki, premieri, kralji, oblastniki in zunanji ministri z vsega sveta danes začenjajo splošno razpravo v okviru 68. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov.
Po tradiciji ima prva besedo Brazilija, za njo so na vrsti Združene države. Običajno vljudnostno izmenjavo bo letos zasenčilo razkritje, da so ZDA prisluškovale brazilskemu državnemu vrhu. Užaljena predsednica Dilma Rousseff je že odpovedala srečanje z ameriškim kolegom Barackom Obamo, morda bodo manj diplomatske tudi njene uvodne besede. Manj presenečenj pričakujejo od Johna Asha, veleposlanika Antigve in Barbude, ki je prevzel predsedovanje generalni skupščini po letu dni kontroverznega Vuka Jeremića iz Srbije.
Diplomatsko sejmišče ob Vzhodni reki, kot včasih imenujejo jesensko zasedanje generalne skupščine, je za majhne države pomembno zaradi dostopa do številnih sogovornikov. Tokrat lobiramo za članstvo v svetu za človekove pravice za obdobje 2016–2018. Predsednik države Borut Pahor bo imel vrsto dvostranskih srečanj: danes se bo sestal s predsednikom Srbije Tomislavom Nikolićem, do jutrišnjega pogovora s predsednikom Turčije Abdullahom Gülom pa ga čakajo še voditelji Libije, Čila in Nigerije.
Tudi zunanji minister Karl Erjavec bo opravil več dvostranskih pogovorov ter se udeleževal ministrskih srečanj. Med drugim bo predal ZN slovensko ratifikacijo sprememb Rimskega statuta mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), naša država pa je pred dnevi prek pisma, ki ga je v časniku Washington Post objavil novi veleposlanik v Washingtonu Božo Cerar, priporočila ZDA, naj »razmislijo o pridružitvi ICC, kar bi ga še bolj utrdilo«.
Slovenija, država izbrisanih, bo »že tradicionalno posebno pozornost posvetila vprašanju spoštovanja človekovih pravic in svoboščin, s poudarkom na pravicah najbolj ranljivih skupin, spoštovanju dostojanstva in demokracije«, so ob začetku zasedanja sporočili z zunanjega ministrstva.
