Švicarske banke obrnile dokazno breme

Dunaj - V tradicionalni bančni trdnjavi je namreč začel veljati zakon, po katerem bodo morali zdaj nekdanji mogočneži dokazovati, da so si bogastvo pridobili zakonito, in ne obratno kot doslej, ko so morali neupravičenost pogosto krvavih milijonov dokazovati tožniki.

Prvi nekdanji diktator, ki so mu po novem zakonu Švicarji zamrznili premoženje, je haitski »Baby Doc« Duvalier, zaradi katerega se je vse skupaj tudi začelo. Ob potresu, lakoti, boleznih in drugih nesrečah, ki so se zgrnile na Haiti, je bilo Švicarjem dovolj petindvajsetletnega sodnega spora zaradi 5,7 milijona dolarjev, ki so se v petnajstih letih njihove vladavine znašli na švicarskih računih družine Duvalier, zato so lani po hitrem postopku sprejeli zakon, ki določa, naj upravičenost nakopičenega denarja dokazujejo diktatorji, in ne oni. Če samodržci ne znajo in nočejo poskrbeti za svoj narod, pa namreč odlično skrijejo sledove nakradenega denarja. Leta 2005 so morali zato, ker niso mogli predložiti pravih dokazov, nekdanjemu nigerijskemu diktatorju Saniju Abachu vrniti sedemsto milijonov dolarjev.

Zgled za prihodnost

Duvalierovih 5,7 milijona v primerjavi s tem ni veliko, švicarske oblasti pa upajo vsaj na moralno zmago in dober zgled za prihodnost, Švici se namreč v četrt stoletja ni posrečilo zaslediti vseh tokov Duvalierovih milijonov. Pritoževanje vse do ustavnega sodišča ni pomagalo, zdaj bo zakonitost svojega premoženja, če bo mogel, dokazoval nekdanji diktator sam.

Poznavalci zdaj menijo, da njegova nedavna presenetljiva vrnitev na Haiti morda ni povezana z nenadno željo pomagati svojemu oropanemu ljudstvu, ampak da si bo prizadeval pridobiti dokumente, ki bi mu omogočili vrnitev denarja v švicarskih bankah.

Še pred začetkom veljavnosti novega zakona so švicarske oblasti svojim bankam tudi ukazale, naj prijavijo premoženje nekdanjega tunizijskega diktatorja Ben Alija in njegove družine. Opazovalci domnevajo, da so ti svoje milijone naložili v HSBC Private Bank, Citibank in Credit Suisse v Ženevi, diktatorjev nečak pa je menda pred dnevi na hitro pripotoval v Švico, najbrž v upanju, da bo še lahko odnesel družinsko bogastvo, o katerem Švicarji sumijo, da so ga tudi ukradli svojemu ljudstvu. Med drugim je imel dolgoletni tunizijski vladar v Švici tudi lastno letalo, saj je imela njegova žena Leila poleg Dubaja od vseh mest najraje Ženevo, menda ne le zaradi tam spravljenega denarja. Samo lani so letala mogotčeve družine na ženevskem letališču pristala osemindvajsetkrat, poroča švicarski časopis Le Temps.

Denar se mora vrniti državam

Novi švicarski zakon določa, da morajo denar, ki mu lastniki ne morejo dokazati zakonitega izvora, vrniti v njihove države in tam pomagati izboljševati kakovost življenja prebivalcev, pravosodni sistem in boj proti kriminalu. Odvetnik Mark Vlasic iz mednarodnega moštva, ki si prizadeva za vračanje milijonov Charlesa Taylorja Liberiji, je Švico zaradi njega hvalil celo v komentarju za New York Times.

Vendar se kritiki bojijo, da je zakon pisan na kožo Jean-Claudu Duvalieru in ga bo drugje težko uporabiti, če banke same ne bodo prostovoljno naznanile svojih sumljivih strank. Poleg tega bodo tožniki v večini primerov potrebovali obsodbo diktatorjev v domačih državah, česar velikokrat ni. Švicarske oblasti bodo torej še naprej potrebovale mednarodno pomoč in informacije, če se bodo res želele bojevati proti umazanemu in krvavemu denarju - in če se jim bo posrečilo, je v bližini še vedno Liechtenstein ...