Potem ko je prejšnji teden odstopil predsednik vlade Saad Hariri, kar je bila ena od glavnih zahtev protestnikov, so se miroljubni in kreativni protesti v Libanonu počasi umirili. A to še zdaleč ne pomeni, da so se protestniki, ki prihajajo iz vseh libanonskih etničnih, verskih, družbenih in razrednih skupin, zadovoljili z »izkupičkom«. Nasprotno.Protesti so vstopili v novo, odločilno fazo, v kateri pritisk ulice ne bo dovolj, saj je libanonski fosilni politični sistem, ki temelji na zdavnaj preživetih sektaških kvotah, tako trdno zasidran v vseh porah politike in ekonomije, da ga brez temeljite reforme ne bo mogoče ...