Bruselj - Prednostna naloga nove srbske vlade bo skleniti sodelovanje s haaškim sodiščem, je danes v Bruslju zatrdil srbski predsednik Boris Tadić. Za to bo nova vlada, ki naj bi bila oblikovana v prihodnjih dveh ali treh tednih, med drugim izvedla reformo varnostnih služb, je pojasnil. Ne bo pa nova vlada nikakor priznala neodvisnosti Kosova, je vnovič zatrdil, a poudaril, da tudi v primeru takšne odločitve "Srbija ne bo šla v vojno, temveč pogovore, saj noče biti del evropskega problema, temveč del rešitve".
"Resnično verjamem, da bi morali vsi obtoženci (Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije) v Haag in to bo prioriteta srbske vlade," je poudaril Tadić. Cilj nove vlade je namreč dokazati, da Srbija deli vrednote vseh držav članic unije, je dodal.
Med konkretnimi ukrepi, ki jih bo za to sprejela nova vlada, je Tadić izpostavil reforme obveščevalnih služb in krepitev sodelovanja med varnostnimi sektorji ter celo napovedal oblikovanje novih varnostnih organov.
Rehn: Status kandidatke za članstvo v uniji bi Srbija lahko dobila leta 2008
Konkretni ukrepi in zaveze, ki jih v pričakovanju "popolnega sodelovanja" s Haagom Bruselj pričakuje od Srbije za oživitev zamrznjenih pogajanj o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, je mogoče strniti v tri točke, pa je povedal evropski komisar za širitev Olli Rehn.
Prvič, nova vlada mora zaveze za aretacijo haaških obtožencev jasno opredeliti v svojem programu. Drugič, za uresničitev teh zavez mora zadolžiti prave in sposobne ljudi, in tretjič, ti ljudje morajo zagotoviti popoln dostop do vseh potrebnih dokumentov. "Vsi ti ukrepi morajo biti prepričljivi," je poudaril Rehn.
Če bo Srbija izpolnila zahteve EU, bi lahko v nekaj mesecih končala tehnična pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, dokončno pa bi jih lahko sklenila to jesen. Status kandidatke za članstvo v uniji bi nato lahko dobila leta 2008, je pojasnil Rehn. "To je ambiciozno, a izvedljivo," je poudaril.
Tadić: Neodvisnost Kosova za Srbijo nesprejemljiva
Glede Kosova, druge ključne točke za prihodnje odnose med EU in Srbijo, pa je Tadić vnovič zatrdil, da je "neodvisnost Kosova za Srbijo nesprejemljiva", in opozoril na "morebitne posledice" za nestabilnost v različnih regijah po svetu. Pri tem mislim na "vse občutljive regije s podobnimi problemi po svetu, ki jih vsi poznamo", je dejal.
Srbija bo v pogajanjih o prihodnjem statusu Kosova "sodelovala vse do konca procesa", je še poudaril Tadić, pri čemer po njegovih besedah "do konca procesa" pomeni do sprejetja resolucije o statusu v Varnostnem svetu ZN. Hkrati je tudi dejal, da bo država spoštovala "vse odločitve Varnostnega sveta ZN, ne pa neodvisnosti Kosova".
Na vprašanje, kaj Beograd pričakuje od Moskve, je Tadić odgovoril: "Rusija je velika država in bo sama sprejela svojo odločitev." "Nimamo vpliva, Srbija je majhna država," je poudaril, a dodal, da resolucijo "pričakujejo z vso resnostjo". Srbija ni članica VS ZN, o tem bodo odločile članice, je poudaril.
Solana: Za Beograd in Prištino pomemben 10. marec
Visoki predstavnik unije za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je ob tem poudaril, da je v procesu reševanja statusa Kosova zelo pomembno srečanje 10. marca, s katerim se bodo sklenili dvotedenski pogovori na Dunaju. "To bo še ena priložnost, da Beograd in Priština zbližata stališča," je dejal.
Glede nekaterih elementov predloga za status Kosova, ki ga je pripravil odposlanec ZN Martti Ahtisaari, je namreč zbližanje stališč morda mogoče, čeprav ni mogoče stoodstotno zbližanje pogledov, je ocenil Solana.