Tadić zavrnil Ahtisaarijev predlog

Beograd/Bruselj/Priština – Posebni odposlanec ZN za Kosovo Martti Ahtisaari je predstavil predlog o prihodnjem statusu Kosova v Beogradu in Prištini. Srbski predsednik Boris Tadić je v prvem odzivu po srečanju s Ahtisaarijem predlog zavrnil. Predlog sicer izrecno ne omenja neodvisnosti Kosova, ne omenja pa niti srbske suverenosti na Kosovu in ozemeljske celovitosti Srbije, " zato odpira možnost za neodvisnost Kosova", meni Tadić.

Predsednik Kosova Fatmir Sejdiu je po pogovoru z Ahtisaarijem podal oceno, da predlog vodi k neodvisnosti Kosova. "Pogajalci kosovskih Albancev so globoko prepričani, da bo mednarodni pristop k določitvi statusa (Kosova) pod pastirsko palico gospoda Ahtisarija pripeljal do neodvisne države Kosovo," je po srečanju v Prištini dejal Sejdiu in obenem ponovil stališče kosovskih Albancev, da je ustanovitev neodvisne države Kosovo "edina rešitev" vprašanja statusa te pokrajine.

Predsednik Demokratske stranke Kosova Hashim Thaqi , sicer član albanske pogajalske ekipe, pa je ocenil, da poslej Srbija nad Kosovom ne bo izvajala več nikakršne suverenosti. " Ozemeljska celovitost je zagotovljena. Kosovo bo dobilo svoj mednarodni status," je še dejal.

Srbija ne bo pristala na neodvisnost Kosova

Tadić je v pogovoru Ahtisaarijem ponovil, da Srbija ne bo nikoli pristala na neodvisnost Kosova. " Vsiljena neodvisnost Kosova bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli mednarodnega prava in bi pomenila zelo nevaren političen in pravni presedan," je poudaril Tadić.

Kot je napovedal, bo vodje novoizvoljenih parlamentarnih strank povabil na pogovor, na katerem jih bo seznanil z Ahtisaarijevim predlogom, saj nova vlada po volitvah 21. januarja še ni oblikovana. Poudaril je še, da bodo v Beogradu predlog pozorno preučili, da pa je prepričan, da bodo našli način za ubranitev nacionalnih in državnih interesov, kot jih je sprejel parlament.

Tadić ke še pojasnil, da so v predlogu ob prihodnjem statusu Kosova opredeljena še druga vprašanja, kot so decentralizacija, zaščita Srbske pravoslavne cerkve in njenih samostanov, pa tudi mednarodna civilna in vojaška navzočnost v pokrajini.

Ahtisaari prekoračil svoja pooblastila

S predlogom, "naj Kosovo postane neodvisna država", je Ahtisaari prekoračil svoja pooblastila, saj je pogovore o spremembi statusa Kosova obrnil v pogovore o spremembi statusa mednarodno priznane države Srbije, so sporočili s srbskega zunanjega ministrstva.

Ahtisaarijev predlog tako " nasilno", proti volji Srbije in v nasprotju z ustanovno listino ZN "dramatično" spreminja sedanje državne meje srbske države, menijo na ministrstvu, kjer so izrazili "najodločnejši protest " proti nasilju nad ozemeljsko celovitostjo Srbije. Obenem pa srbsko zunanje ministrstvo zagotavlja, da bo Srbija zavzela kar najbolj konstruktivno stališče do vsakega Ahtisaarijevega predloga, ki ne bo ogrožal statusa Srbije oziroma njene ozemeljske celovitosti.

Nasprotovanje kakršnikoli neodvisnosti Kosova je v imenu Srbske radikalne stranke (SRS) danes ponovil tudi namestnik predsednika stranke Tomislav Nikolić. Nikolić je obenem naznanil, da SRS zahteva sklic nujnega zasedanja parlamenta, na katerem bi sprejeli resolucijo o Kosovu.

Končna odločitev bo padla v Varnostnem svetu ZN

Ahtisaari je poudaril, da je danes predstavljeni "predlog za prihodnji status Kosova kompromis". "Gre za osnutek in ne končen predlog," je dejal in napovedal, da bodo ta mesec potekali nadaljnji posveti, tudi z Beogradom in Prištino. Čeprav bo končna odločitev
padla v Varnostnem svetu ZN, Ahtisaari dodaja, da se želi o predlogu še pogovarjati z Beogradom in Prištino. Izrazil je upanje, da bo predlog dokončno oblikovan spomladi, ni pa želel govoriti o morebitni neodvisnosti Kosova. Kot je dejal, bo natančneje o statusu Kosova lahko govoril, ko bo predlog v končni fazi pred VS ZN, kar se bo, upa, zgodilo spomladi.

Kot je pojasnil, pričakuje, da bo predlog dokončal po februarskih posvetih. "Tokratni predlog je moja prvotna ideja, videli pa bomo, kaj se bo zgodilo po posvetih z zainteresiranimi stranmi. Takrat bomo dokončno določili časovne roke," je dejal Ahtisaari.

Ahtisaariju ni uspelo zbližati Beograda in Prištine

Kot je še dejal, dokumenta v celoti ne bodo objavili, ga pa bodo izročili zainteresiranim stranem, pa tudi članicam Varnostnega sveta ZN, EU in Nato.

Ahtisaariju stališč Beograda in Prištine v več kot letu dni pogovorov ni uspelo zbližati, tako da še naprej ostajata vsaka na svojih bregovih - Srbija odločno nasprotuje samostojnosti Kosova, albanska stran pa vztraja pri neodvisnosti.

Koštunica zavrnil pogovore

Na vprašanje, kako komentira zavračanje nekaterih srbskih predstavnikov, da bi se srečali z njim, je Ahtisaari dejal le, da lahko stranema samo predstavi predlog, če pa te ne želijo izkoristiti priložnosti za predstavitev svojih stališč, to ni njegova stvar. Srečanje z njim je namreč zavrnil srbski premier Vojislav Koštunica, ker naj bi bil Ahtisaari bolj naklonjen kosovskim Albancem.

Na vprašanje, ali bodo s končnim predlogom počakali na oblikovanje srbske vlade, ki se še mora oblikovati po volitvah 21. januarja, pa je dejal, da je glede na izid volitev tako pričakovati, da bodo na drugi strani isti ljudje.

Protest Združenja družin pogrešanih Srbov s Kosova

Ahtisaari, ki ga je spremljal tudi njegov namestnik Albert Rohan in skupina strokovnjakov, je v srbsko predsedstvo vstopil na stranskem vhodu, saj je pred glavnim vhodom protestiralo kakih sto članov Združenja družin pogrešanih Srbov s Kosova.

Na transparentih so zahtevali odhod kosovskega premiera Agima Cekuja in predsednika Demokratske stranke Kosova Hashima Thaqija na haaško sodišče ter zahtevali rešitev vprašanja pogrešanih pred statusom Kosova. Po podatkih združenja je bilo na Kosovu leta 1998 in 1999 ugrabljenih več kot 1200 Srbov, doslej pa že skupno 1300. Za varnost je skrbel kordon policistov. Po srečanju z Ahtisaarijem je predstavnike združenja že sprejel Tadić, so sporočili iz njegovega urada.

Po Beogradu še v Prištino

Ahtisaari je v Prištini predstavil svoj predlog kosovski pogajalski skupini, političnim predstavnikom kosovskih Srbov, predstavnikom Srbske pravoslavne cerkve ter predstavnikom organizacij manjšin. Ob prihodu sta ga sprejela vodja misije ZN na Kosovu (UNMIK) Joachim Ruecker in poveljnik sil KFOR, general Roland Kather.

Kosovski premier Ceku je v četrtek prebivalce Kosova skušal pomiriti s prepričanjem, da bo Ahtisaarijev predlog pozitiven, pri čemer je poudaril, da ne bo tak, kot so pričakovali. Menil pa je, da še obstaja prostor za spremembe, preden bo Ahtisaari predlog izročil VS ZN. "Prepričan sem, da bo njegov končni predlog VS ZN veliko bolj v našo korist, kot bo petkov," je še dejal, potem ko se je o varnostnih razmerah na Kosovu pogovarjal s predstavniki sil KFOR in misije UNMIK.

Ahtisaarijev urad je danes prvič objavil dele predloga na svoji spletni strani www.unosek.org. Predlog vsebuje temelje za stabilno in večetnično Kosovo v prihodnosti, ki si bo ob nadaljnji mednarodni in vojaški navzočnosti "samo vladalo na demokratičen način", ob tem pa zagotavljalo pravice srbske manjšine. Neodvisnost Kosova v objavljenih delih ni omenjena.

Vodja Srbske pravoslavne cerkve na Kosovu, vladika Artemije, je medtem danes v Bruslju Ahtisaarijev predlog že označil za nesprejemljivega za Srbe in Srbijo. Kot je dejal, je zanje povsem nesprejemljiva vsaka rešitev, ki bi vodila k odcepitvi od Srbije.

Posebni odposlanec EU za pogajanja o prihodnjem statusu Kosovo Stefan Lehne mu je pred tem predstavil Ahtisaarijev predlog, ob tem pa poudaril, da gre za osnutek, o katerem bodo še potekali pogovori. Artemije je pri tem še pozval EU, naj pritisne na kosovske Albance in jim da vedeti, da neodvisnost ni edina rešitev.

Poziv EU k realističnemu kompromisu

Ob predstavitvi predloga posebnega odposlanca Združenih narodov za pogajanja o Kosovu Marttija Ahtisaarija se je odzvala tudi Evropska unija, ki je Beograd in Prištino pozvala, naj konstruktivno in odgovorno sodelujeta pri iskanju " realističnega kompromisa". Evropska perspektiva za celotno regijo Zahodni Balkan ostaja, poudarjajo visoki predstavniki unije.

"Pričakujem, da bosta obe strani ravnali odgovorno in prožno ter resnično razumeli potrebo po realističnem kompromisu," so poudarili komisar za širitev Olli Rehn.

"Popolnoma podpiram Ahtisaarijev namen za vključitev obeh strani v resna in intenzivna prizadevanja za trajno rešitev," je dejal Rehn in "pozdravil osnutek celovitega predloga za rešitev statusa za Kosovo".

Ahtisaarijev predlog je s spoštovanjem pozdravil tudi visoki predstavnik unije za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki je Beograd in Prištino pozval k dejavnemu sodelovanju v okviru predloga.

Ahtisaarijev predlog temelji na "dvanajstmesečnih neposrednih pogovorih med Beogradom in Prištino ", poudarja nemško predsedstvo. Predsedstvo verjame, da bo rešitev statusa Kosova "ključni prispevek k zagotavljanju regionalne stabilnosti" ter "pomemben korak Srbije, Kosova in celotne regije v evropski in evroatlantski integraciji".

Generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer pa je zatrdil, da bo "NATO še naprej v celoti zagotavljal varnost na Kosovu, med opredeljevanjem statusa in potem". Mednarodne sile Kfor pod vodstvom zavezništva bodo "odločno odgovorile na kakršenkoli poskus uporabe sile za spodkopavanje političnega procesa", je poudaril.

Vodja delegacije Evropskega parlamenta za Jugovzhodno Evropo Doris Pack je predlog označila kot "pomemben korak bliže rešitvi statusa Kosova ter priložnost za ljudi, sploh mlade, na Kosovu in v Srbiji". "Upam, da bo perspektiva evropske integracije olajšala iskanje rešitve, sprejemljive za vse vpletene strani," je poudarila.

O Kosovu bodo visoki predstavniki unije v ponedeljek v Moskvi govorili tudi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Rusija je poleg ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije članica kontaktne skupine za Kosovo, ki mora sprejeti enotno odločitev glede statusa.

Kosovsko vprašanje je za Rusijo bistveno, saj lahko pomeni ključen zgled ravnanja za Čečenijo, Abhazijo, Južno Osetijo in podobne primere na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, zato konkretne odločitve o tem ni pričakovati kmalu, po navedbah ruskih diplomatskih virov nikakor ne pred marčevskim srečanjem ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Georgea Busha.

ZDA, ki jih je Ahtisaari s svojim predlogom o prihodnjem statusu Kosova seznanil na srečanju razširjene kontaktne skupine za Kosovo 26. januarja, so predlog opisale kot "pravičen in uravnotežen". "To je načrt za stabilno, uspešno in večetnično Kosovo," je dejal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Sean McCormack.

Odzivi v Sloveniji

Na predlog se je odzval tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel , ki je menil, da je za Kosovo še posebej pomemben dostop do svetovnih finančnih institucij. Profesor mednarodnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti Danilo Türk pa je ocenil, da je predlog " povsem v skladu z resolucijo VS ZN 1244 ter tehten in skrbno pripravljen dokument, ki je zelo dobra podlaga za ureditev statusa Kosova". Da predlog "med vrsticami" govori o neodvisnosti Kosova, pa je menil direktor ljubljanskega Inštituta za strateške študije (ISS) Borut Grgič.