Talabani: v Iraku ni državljanske vojne

London/Washington - Irak je v primežu državljanske vojne, njene posledice pa ne bodo prizanesle Evropi in ZDA, je danes izjavil nekdanji iraški premier Ijad Alavi. "Na žalost smo v državljanski vojni," je v pogovoru za britanski BBC dan pred tretjo obletnico ameriške invazije na Irak dejal začasni premier. "Vsak dan izgubimo povprečno 50 do 60 ljudi po vsej državi, če ne več," je poudaril. "Če to ni državljanska vojna, potem le sam bog ve, kaj je," je dodal.

Alavi je poudaril, da je ves čas opozarjal pred političnim vakuumom v Iraku in izražal zaskrbljenost zaradi razpustitve iraške vojske in prevlade milic. Irak se bliža dogovoru med političnimi strankami o vladi narodne enotnosti, vendar to ne bo "takojšnja rešitev" za vse težave, je dejal Alavi.

" Irak je v krizi," je nadaljeval Alavi. "Mogoče še nismo dosegli točke, s katere ni vrnitve, a se bližamo tej točki. Zdaj smo v strašnem državljanskem konfliktu," je dodal.

Irak "ne bo samo razpadel, sektaštvo se bo širilo po regiji - in nasilje, ki bi lahko izbruhnilo kot rezultat verskih problemov v regiji, ne bo prizaneslo Evropi in ZDA," je opozoril iraški premier.

Talabani zanika, da v Iraku divja državljanska vojna

Iraški predsednik Džalal Talabani je danes zavrnil navedbe nekdanjega premiera Ijada Alavija, da v Iraku že poteka državljanska vojna. "Grožnja državljanske vojne je povsem izključena," je dejal Talabani po sestanku s predstavniki političnih strank o oblikovanju vlade narodne enotnosti.

Talabani je dejal, da iraški narod ne more pristati na državljansko vojno. "Gremo skozi zelo težavno obdobje, toda zvestoba Iračanov svoji državi bo preprečila vojno," je dejal. "Smo daleč od državljanske vojne in iščemo formulo za nacionalno soglasje," je dodal Kurd Talabani.

V Iraku se medtem nadaljuje nasilje. V spopadu med ameriškimi vojaki in oboroženimi neznanci v kraju Duluija severno od Bagdada je bilo po navedbah iraške policije ubitih osem ljudi, med njimi tudi otroci. V Mosulu pa so oboroženi neznanci ubili dva iraška policista in dva civilista. Na obrobju Bagdada so danes našli trupla 17 neidentificiranih ljudi, ki so imeli zvezane roke in so bili ubiti s strelnim orožjem.

Sveto mesto Karbala so medtem obstreljevali z granatami. Žrtev ni bilo. Ena od granat je priletela na parkirišče le kak kilometer stran od svetišča, v katero romajo šiiti ob prazniku ašura. V ponedeljek bo 40. in hkrati zadnji dan ašure, ko se šiiti spominjajo smrti imama Huseina, vnuka preroka Mohameda.

Bush poziva Iračane, naj sestavijo vlado

Ameriški predsednik George Bush je danes iraške voditelje pozval, naj oblikujejo vlado narodne enotnosti, ki bo odražala voljo ljudstva. Bush je v kratki izjavi za novinarje na trati pred Belo hišo še dejal, da ima njegova administracija strategijo za "zmago v Iraku"."Izvajamo strategijo, ki bo pripeljala do zmage v Iraku, in z zmago v Iraku bo ta država bolj varna in bo postavila temelje za mir za prihodnje generacije," je dejal Bush ob tretji obletnici ameriške invazije na Irak.

Bush je še dejal, da je danes po telefonu govoril z ameriškim veleposlanikom v Iraku Zalmayjem Khalilzadom. "Veleposlanik me je obvestil o napredku, ki so ga Iračani naredili v smeri oblikovanja vlade narodne enotnosti ," je dejal. Ob tem je iraške voditelje pozval, naj oblikujejo vlado narodne enotnosti.

"Danes mineva tretja obletnica začetka osvoboditve Iraka in čas je za premislek," je dejal Bush. "Zjutraj sem razmišljal o žrtvovanju moških in žensk, ki nosijo uniforme," je nadaljeval. "In ob tretji obletnici začetka osvoboditve Iraka menim, da bi se morali vsi Američani zahvaliti moškim in ženskam, ki nosijo uniforme, in njihovim družinam, ki jih podpirajo," je še dejal ameriški predsednik.

Rumsfeld: Umik iz Iraka kot vrnitev Nemčije nacistom

Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld pa je izjavil, da bi oblast v Iraku prevzeli teroristi, če bi se ZDA predčasno umaknile od tam, to pa bi bilo tako, kot če bi po drugi svetovni vojni Nemčijo vrnili nacistom. "Pomislite, če bi se umaknili zdaj. Povsem možno je, da bi praznino zapolnili privrženci Sadama Huseina in teroristi," je dejal Rumsfeld v pogovoru za nedeljsko izdajo časnika Washington Post.

"Če bi Iraku obrnili hrbet, bi bilo tako, kot če bi Nemčijo po vojni vrnili nacistom. Bilo bi, kot da bi od osvobojenih vzhodnoevropskih držav zahtevali, naj se vrnejo pod sovjetsko nadvlado," je menil Rumsfeld.

Rumsfeld je pozdravil dejstvo, da policijsko uro, ki so jo iraške oblasti uvedle ob nedavnem medverskem nasilju, nadzorujejo iraške varnostne sile in ne ameriška vojska. "Danes je v boju sto iraških bataljonov z več 100.000 vojaki in med njimi jih 49 skrbi za svoje vojaško območje. Približno 75 odstotkov vseh vojaških operacij v Iraku se tiče iraških varnostnih sil in od tega jih skoraj polovico načrtujejo Iračani sami," je navedel Rumsfeld.

V ZDA skromna udeležba na protestih proti vojni v Iraku

V ZDA so v soboto potekali protesti ob tretji obletnici ameriške invazije na Irak, ki pa se jih je udeležilo manj ljudi, kot so pričakovali organizatorji. V New Yorku se je v bližini Times Squarea zbralo kakih 1000 nasprotnikov vojne, ki je doslej zahtevala življenja več 10.000 Iračanov in najmanj 2300 ameriških vojakov. Približno 1000 protestnikov se je zbralo tudi v Washingtonu in Los Angelesu, v San Franciscu pa nekaj 100.

Protesti so potekali tudi v manjših ameriških mestih. Po navedbah mirovniške organizacije ANSWER jih je bilo po vseh ZDA več kot 400. Sicer se je po vsej državi protestov udeležilo vsega skupaj nekaj tisoč ljudi, kar je razmeroma malo za državo s skoraj 300 milijoni prebivalcev v času, ko je priljubljenost predsednika Georgea Busha na najnižji ravni doslej.

Bush je sicer v soboto v radijskem nagovoru znova zagovarjal svojo odločitev za vojno z Irakom pod vodstvom "tirana" Sadama Huseina. "To je bila težka odločitev, a je bila dobra," je dejal. " Končali bomo misijo. Ko bomo premagali teroriste v Iraku, bomo naši državi zagotovili veliko večjo varnost," je še izjavil.

Po svetu tudi danes potekajo protesti ob tretji obletnici ameriške invazije na Irak. V južnokorejskem Seulu se je zbralo okoli 1000 nasprotnikov vojne, medtem ko se je mirovnega shoda v Madridu udeležilo nekaj sto ljudi.

"Ne okupaciji Iraka" so s stisnjenimi pestmi vzklikali večinoma mladi protestniki v središču Seula, pri čemer so zahtevali umik južnokorejske vojske iz Iraka. Protest je spremljalo nekaj sto policistov, ki bi posredovali v primeru nasilja, vendar je zborovanje potekalo mirno. Južna Koreja ima v Iraku 3200 vojakov, kar je tretji največji kontingent, takoj za ZDA in Veliko Britanijo.

V Madridu so protestniki vzklikali "Ne vojni", " Katera država po Iraku" in "Svobodni Irak", zavzeli pa so se tudi za rešitev palestinskega vprašanja in izrekli podporo Kubi. V soboto se je na protivojnem shodu v Barceloni zbralo okoli 5000 protestnikov.

Protivojne demonstracije so v soboto potekale tudi v ZDA, Kanadi in Braziliji, že predtem pa tudi v Evropi, kjer se je največ protestnikov zbralo v Londonu.