Tehtnica zdaj na eni, zdaj na drugi strani

Pariz - Kandidata sta si tako v programih kot v slogu različna: Royalova sledi načelu Skupaj nam bo uspelo, Sarkozy pa trdi: Močnejši bodo motor in zgled drugim. Oba predlagata rešitve perečih tem – družina, šolstvo, brezposelnost itd. Vendar gre za zdaj za medijsko bitko sloganov, saj nobeni strani ni jasno, kako priti do cilja, predvsem pa, kje dobiti denar za to.

Pravzaprav dvoboj večkrat preide v nasprotovanje zaradi nasprotovanja: če prvi reče belo, bo drugi gotovo trdil črno. In obratno. Morda zaradi tega pridobiva vedno več simpatij tretji kandidat, desnosredinski François Bayrou. Njegov program je mešanica programov velikih nasprotnikov in k njemu se zatekajo razočarani tako z desne kot z leve.

Lov na 500 podpisov

Kaj pa drugih 35 kandidatov? Za zdaj so popolnoma zaposleni z lovom na 500 podpisov. To je pogoj za kandidate prvega kroga volitev; zbrati jih morajo do 16. marca, dajo pa jih lahko državni poslanci, senatorji in župani. Tudi Jean-Marie Le Pen, edini iz stare politične garniture, kar ne more doseči potrebnega števila.

Nekateri grmijo, da je pogoj nepravičen in nedemokratičen, drugi si pomagajo drugače. Na dan so že prišli poskusi goljufij in podkupovanja (slednje iz Le Penove stranke, a trdijo, da je šlo za donacijo). In pritožbe županov, da jim kar naprej trkajo na vrata ...

Začimbe letošnje tekme

Mediji, slogani in manj častna dejanja niso edine začimbe letošnje tekme za Elizejsko palačo – Segolene je stalna tarča ostrih kritik. Madame Royal res slovi po številnih spodrsljajih, saj ob njenih včasih presenetljivih izjavah ni jasno, ali gre za spontanost ali nesposobnost. Denimo izjava, da bi bila vesela samostojnosti Quebeca, ki je bila še najmanj po godu kanadskim oblastem. Pri manjših spodrsljajih, ko je rekla »bravitude« namesto »bravoure« (pogum), so bili odzivi pretirani. Resda so Francozi še posebno pazljivi na jezik, toda nihče se ni zgražal, ko je Sarkozy za besedo dediščina uporabil »heritation« namesto »heritage«.

Kritiki njen program napadajo, češ da ni natančen, da ni uresničljiv in podobno. Ob predlogu za povišanje minimalne plače na 1500 evrov so se nekateri zgražali in spraševali, ali govori o bruto ali neto plači. Nihče pa ni Sarkozyju očital, da se izogiba konkretnim številkam o različnih socialnih podporah ali da je zelo nenatančen glede znižanja davkov, čeprav je moral podatke večkrat popraviti. Zdi se, da je eni strani vse dovoljeno in oproščeno, drugi pa nič.

Mediji vseeno neprestano potrebujejo sveže meso za žar. Tako mora tudi Sarkozy pojasniti nepravilnosti pri nakupu in prodaji luksuznega stanovanja v pariškem predmestju, zato ni čudno, da ob zadnjem škandalu zaradi nejasnosti o premoženju madame Royal v Sarkozyjevi stranki niso bili zelo glasni.

Več preberite v Nedelu!