Tektonski premiki z nastavki Potemkinove vasi

Sojenje padlemu diktatorju poteka v senci kompromisnega dogovora med generali in protestniki.

Objavljeno
20. avgust 2019 19.00
Posodobljeno
20. avgust 2019 21.55
Omar al Bašir, še »včeraj« absolutni vladar, je v kovinski kletki dve uri poslušal obtožnico proti njemu. Foto: Reuters
Ta teden se je v Kartumu začelo sojenje dolgoletnemu diktatorju in vojnemu zločincu Omarju al Baširju, ki ga obtožnica bremeni korupcije, pranja denarja in sprejemanja nezakonitih daril. Sojenje poteka hkrati z oblikovanjem prehodnih vojaško-civilnih oblasti, ključnega dela dogovora med vojsko in protestniki, katerih večmesečno vztrajanje na ulicah je končalo tridesetletno Baširjevo vladavino.

Prizori iz strogo varovane kartumske sodne dvorane so bili skoraj nadrealistični. Omar al Bašir, še »včeraj« absolutni vladar in odločevalec o – kolektivnem – življenju in smrti, je osivel in zaprt v kovinski kletki dve uri poslušal obtožnico, ki ga bremeni korupcije, pranja denarja in sprejemanja nezakonitih daril. Med drugim tudi »sprejetja« 90 milijonov dolarjev v gotovini s savdskega dvora, ki se je zadnjih nekaj let intenzivno vmešaval v sudansko notranjo politiko, hkrati pa Baširju in njegovemu prvemu podizvajalcu Mohamedu Hamdanu - Hemetiju, klavcu iz Darfurja ter spornemu podpisniku dogovora s protestniki, dostavljal na tisoče sudanskih vojakov (tudi mladoletnikov) za savdsko krvavo vojno v Jemnu. Zadnjih 25 milijonov dolarjev naj bi mu osebno izročil kar prestolonaslednik Mohamed bin Salman.
 

Genocid v Darfurju ne bo kaznovan


 Čeprav je mednarodno kazensko sodišče v Haagu že pred desetletjem zaradi zločinov v Darfurju obtožilo Baširja genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, 75-letni padli sudanski avtokrat sojenja zaradi genocida na zahodu države najbrž ne bo dočakal. V Sudanu gotovo ne, saj je za vojne zločine v tej državi mogoče odgovarjati šele od leta 2009 – generali namreč dobro vedo, da bi bilo sojenje Baširju tudi sojenje njim, krvoločnim podizvajalcem. Je pa sodišče v Kartumu proti Baširju odprlo tudi obtožnico zaradi odgovornosti za smrt nekaterih protestnikov.

 Toda sojenje padlemu despotu, ki so mu po odstavitvi 11. aprila na domu zasegli 90 milijonov evrov, ki jih je skrival v vreči za živalsko krmo, ima kljub temu močno simbolno vrednost. Vojska – v zadnjih dveh mesecih sta bila preprečena dva poskusa reševanja Baširja iz zapora – bo poskusila dokazati, da misli resno, protestniki pa se bodo ves čas pripravljeni vrniti na ulico. Zid strahu je namreč padel. »Sodni proces proti Baširju je pozitiven korak k odgovornosti. Omar al Bašir se je predolgo izogibal roki pravice, medtem ko žrtve grozljivih zločinov še naprej čakajo na pravico in povračilo škode,« je poudarila Joan Nyanyuki iz organizacije Amnesty International.
 

Veliki kompromis


Včeraj je bilo jasno, da bo novo – prehodno – sudansko vlado, ki bo državo v naslednjih 39 mesecih, kolikor naj bi jih po ustavnem dogovoru preteklo do prvih svobodnih volitev, od 1. septembra vodil izkušeni ekonomist Abdala Hamdok. Kljub optimizmu, ki je v notorično nemirni, vnetljivi, gospodarsko obubožani in globoko travmatizirani državi, kjer konflikti niso potihnili že štiri desetletja (etnično čiščenje v Nubskih gorah, državljanska vojna z jugom, genocid v Darfurju …), zavel na krilih podpisa kompromisnega dogovora, se protestniki zavedajo silovitosti tveganja. Sudanska vojska je zločinska organizacija, ki ji je vse dovoljeno, in – od leta 1956 – država v državi.

Dogovor s protestniki so generali na čelu s klavcem in prvovrstnim vojnim dobičkarjem Hemetijem, ki obvladuje največje sudanske rudnike z zlatom, »izsilili« s pozicije moči. Predvsem pa s pokolom več kot 150 protestnikov in množičnimi posilstvi na ulicah Kartuma 3. junija, ki so ga izvedli Hemetijevi džandžavidi. Dogovor – druga možnost je bila državljanska vojna – je sicer veliko bolj kot protestnikom pisan na kožo generalom. Ti bodo prvih 21 mesecev prehodnega obdobja vodili tako imenovani suvereni svet, ki bo glavno telo oblasti. Vojska bo – še naprej – nadzorovala notranje in obrambno ministrstvo, kjer je z naskokom največ denarja.