Madžarska je bila eno od svojevrstnih ekonomskih čudes z začetka 90. let prejšnjega stoletja. V okoliških državah so se nejeverno spogledovali, ko so opazovali, koliko tujih vlagateljev odpira ali vsaj kaže resne namere odpreti delovna mesta v »deželi brez morja«. Prednjačile so avtomobilska in elektronska industrija, niso pa zaostajale niti telekomunikacije. V glavnem mestu Budimpešti, ki je z 1,7 milijona uradno, neuradno pa z 2,5 milijona prebivalcev šesto največje mesto v Evropski uniji, so začele odpirati svoje trgovine najbolj prestižne blagovne znamke, začel pa se je svojevrstni razcvet življenja na posojilo; največkrat v tuji valuti. Banke so ga seveda ponujale za karkoli, ljudje pa najemali tudi za malenkosti.
Vendarle luč na koncu predora
Zdaj je tega že nekaj časa konec. Število stečajev se povečuje. Madžarska valuta forint je skorajda obubožala, čeprav se njen padec tako kot letna inflacija vsaj za zdaj nekako umirja. Je pa Madžarska postala prva članica EU, ki je Mednarodni denarni sklad (MDS) zaprosila za nujno pomoč. In jo je dobila; v višini 25 milijard dolarjev, od tega je denarni sklad prispeval 16, EU pa je priskočila na pomoč z osmimi milijardami v obliki obveznic. Ali bo to dovolj ali ne, nihče ne more z gotovostjo zatrditi, vendar več analitikov meni, da pomoč brez ustreznih in zelo rigoroznih ukrepov ne bo dovolj.
Sándor Burány, namestnik ministra za razvoj in gospodarstvo, je optimist in vidi luč na koncu predora. »Navsezadnje je tudi MDS dejal, da imamo dober načrt oziroma smo na dobri poti,« pripoveduje Burány in hkrati zatrjuje, da je denar varen. Se pa ne more izogniti črnogledi napovedi, da bi utegnilo letos izgubiti delo od 50.000 do 100.000 zaposlenih.
»To so visoke številke, vendar imamo v vladi pripravljen program, na podlagi katerega bi podjetjem omogočili olajšave. Na primer: za vsakega novega zaposlenega in za pet že zaposlenih, kar pomeni, če bi delodajalec zaposlil enega novega, bi zanj dobil precejšnjo olajšavo, prav tako pa bi v istem paketu dobil olajšavo za dodatnih pet že zaposlenih.«
Kaj bi to pomenilo v končni fazi, namestnik ministra ne upa napovedati, vendar dodaja, da naj bi s tem ukrepom - ki je le eden od mnogih - poskušali črne številke o brezposelnosti zmanjšati na minimum. Navsezadnje, dodaja, imajo že ponudbe 290 projektov zunanjih naložbenikov, poleg teh pa še dodatnih 564 potencialnih, ki se zanimajo za vlaganje v madžarsko gospodarstvo, ki se zdaj ubada s približno 9-odstotno brezposelnostjo. Ob tem najbrž kaže zapisati podatek, da je samo v zadnjih osmih mesecih izgubilo delo 16 tisoč ljudi.
Kaj se bo iz vsega skupaj izcimilo, si pri sosedih ne upa nihče napovedati; navsezadnje je črnogledost povečala tudi nedavna študija evropske komisije o regionalnih vidikih vpliva globalizacije, demografskih trendov, podnebnih sprememb in energetske varnosti. Madžarsko je namreč uvrstila med države, ki se bodo čez desetletje znašle v najmanj zavidljivem položaju.
Evro šele leta 2013?
Ali bo Madžarska kaj kmalu uvedla evro, sprašujem namestnika ministra. Ob tem vprašanju se še enkrat pohvali, da je vladi, ki jo vodi Ferenc Gyurcsány, uspelo obrniti trend padanja vrednosti forinta in inflacije, kdaj bo uveden evro, pa si ne upa napovedati. Zelo previdno kljub temu napove, da naj bi se to zgodilo leta 2010. Še bolj previden (bolje skoraj molčeč) pa ostane pri vprašanju o nameri, da naj bi se za madžarsko naftno družbo Mol, ki je v vrhu madžarskega gospodarstva, začel zanimati vlagatelj z Bližnjega vzhoda. »Tega ne želim niti ne smem komentirati,« je dejal namestnik ministra in tako pustil brez odgovora vprašanje, ali gre pri prevzemu res le za pomoč družbe Oman Oil, ki naj bi Mol, katere 9-odstotna lastnica je že, le pomagala v obrambi pred sovražnim prevzemom avstrijskega naftnega koncerna OMV.
Prebivalstvo pa že sprejema stave, ali se bodo napovedi o uvedbi evra uresničile ali ne. Vse več jih je namreč prepričanih, da zaradi težav, s katerimi se ubadajo, evra na Madžarskem - razen od turistov - ne bo pred letom 2013. Navsezadnje so jih doslej že številni prepričevali, da bo evro - naslednje leto. In spet naslednje leto. In spet ...
Iz Sobotne priloge