Celovec – Avstrijska zvezna vlada, ki je edina pristojna za vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov za slovensko manjšino, je že nakazala, da se do marčevskih lokalnih volitev na Koroškem tega ne bo lotevala. Vsaj časovno razsežnost te odločitve razumejo tudi slovenske organizacije. Dobro vedo, da si njihovi nasprotniki spet želijo, da bi lahko izrabili slovensko manjšino za zbiranje avstrijskih nacionalističnih glasov. Na koroškem vladajoča BZÖ bo zato v četrtek spet sprožila glasovanje proti novim dvojezičnim krajevnim napisom v deželnem parlamentu. Videti je, da so v predvolilni boj vključili tudi vdovo deželnega glavarja Claudio Haider.
Pri koroški Enotni listi so ostro obsodili odločitev Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ), da bo na prihodnji seji deželnega zbora poskušalo s pomočjo lokalne ljudske stranke in svobodnjakov izglasovati večino proti nadaljnjim dvojezičnim krajevnim napisom ter tako še okrepiti sedanje nezadovoljivo stanje, ki ga je v zaporednih sodbah razveljavilo celo avstrijsko ustavno sodišče. Poleg žal že tradicionalnega izkoriščanja dvojezičnosti za mobiliziranje avstrijskih nacionalističnih glasov pa se v prizadevanja, da bi kljub smrti karizmatičnega Jörga Haiderja njegova stranka ohranila večino na Koroškem, zdaj vključuje tudi njegova vdova. Takoj po avtomobilski nesreči je Claudia Haider zavrnila teorije zarote in s stavkom »Človek ne sme zastavljati vprašanj, kjer je bog postavil piko« pokazala vdanost v usodo, zdaj v vrsti intervjujev pod vprašaj postavlja tako moževo alkoholiziranost v času nesreče kot govorice o njegovi homoseksualnosti.
»Jörg ni bil homoseksualen, sicer bi se takoj ločila,« je Claudia Haider izjavila za nemško revijo Bunte in najbrž upala, da bo utišala govorice o moževi istospolni usmerjenosti. »Moj mož je alkohol pil iz užitka in bil maratonec, ki je zelo pazil na svoje zdravje,« poudarja Haiderjeva in opozarja, da je bil po sodnomedicinskih analizah deželni glavar opolnoči še trezen. »Koroška hoče resnico! Imamo pravico do odgovorov!« piše na plakatu na mestu nesreče in vdova je prepričana, da že število sveč dokazuje, da tako misli tudi ljudstvo.
Časopis Österreich je celo izvrtal, kdo je bila voznica avtomobila, ki ga je Haider z veliko previsoko hitrostjo prehitel med svojim poslednjim manevrom. Tisti, ki so iskali grešnega kozla, so celo govorili, da je Slovenka, in čeprav časopis tega ni potrdil, se uboga ženska skoraj skriva pred javnostjo, tako zelo se boji obtožb, da je nesrečo zakrivila ona. Javnosti pa se še ni razkril tisti mladenič, s katerim je Haider v gejevskem baru, v katerega je vstopil trezen in iz njega prišel pijan, preživel zadnje minute svojega življenja.
Od nekdanjega Haiderjevega predstavnika za tisk in tesnega sodelavca Stefana Petznerja verjetno ni pričakovati novih razkritij, saj mu je preveč čustveno žalovanje uničilo kariero. Zdaj menda o pokojnem glavarju snema propagandni film, brez neprijetnih vprašanj o njegovem osebnem življenju ali političnem prepričanju. Zato pa bo omenjena beseda Lebensmensch, »človek mojega življenja«, s katero je Petzner v bolečini po Haiderjevi smrti opisal njun odnos in bo očitno avstrijska beseda leta.
Iz današnje tiskane izdaje Dela.