Težave republikancev so upanje za Obamo

New York – Leto dni pred ameriškimi predsedniškimi volitvami republikanska stranka, opita po lanski volilni zmagi, doživlja trenutek streznitve. Njen vodilni kandidat za Belo hišo je obtožen spolnega nadlegovanja, poletna zvezda si ne zapomni treh imen, najverjetnejša izbira strankarskih volitev pa je dolgočasnež, ki se obrača po vetru.

Hkrati so jim volivci sporočili, da so skrajno konservativne politike siti, predsednik Barack Obama pa kljub izjemno nizki podpori javnosti, usihanju gospodarstva in veliki brezposelnosti še zdaleč ni videti kot bodoči poraženec.

»Ukinil bom tri državne agencije, za trgovino, izobraževanje in ... torej tretja je ... hmm ... oprostite ... « je stavek, ki je najverjetneje zapečatil usodo guvernerja Teksasa Ricka Perryja, ki se že nekaj tednov spotika ob svoje katastrofalne nastope v televizijskih debatah. Zvezda poletnih mesecev je v kampanjo stopil kot novi veliki beli up republikanske stranke in v javnomnenjskih anketah kmalu prepričljivo prevzel prvo mesto. Nato je sledil oktobrski polom, po debati v sredo v Michiganu pa je povsem jasno, da Perry ni pripravljen za veliki oder predsedniške bitke.

Cain obtožen spolnega nadlegovanja

Guvernerju je uspelo nemogoče, saj je zasenčil celo Hermana Caina, zvezdo republikanske jeseni, ki pa se že dva tedna silovito otepa obtožb o spolnem nadlegovanju sodelavk v 90., ko je vodil državno združenje restavracij. Dve od štirih sta v zameno za molk dobili zajetno odškodnino, hkrati pa sta se dve odločili nastopiti v javnosti in tako izpobiti Cainovo izvijanje, da gre za anonimne in nepreverjene obtožbe. Temnopolti poslovnež še vedno odločno trdi, da ni storil nič neprimernega, ima pa težave pri iskanju vira napadov, nekaj časa je obtoževal Perryjev štab, potem spet liberalne kroge.

A tudi brez spolnega škandala je njegova kampanja počasi izgubljala sapo, saj je se je zapletal v sporne izjave, denimo o gradnji elektrificiranega zidu na meji z Mehiko, ki jih je zanikal, nato pa spet potrdil. Tudi njegov papagajsko oglaševani načrt »9-9-9« o znižanju in poenotenju davkov se je pokazal kot plitev piarovski preblisk, ne pa premišljen načrt za oživljanja gospodarstva. Ob vseh težavah nasprotnikov bi se nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney moral sprehoditi do republikanske nominacije.

Toda vse bolj je očitno, da se močno konservativno jedro stranke ne more ogreti za kandidata, ki je v zadnjih nekaj letih spremenil mnenje o vseh pomembnih vprašanjih. Zagovornik splava zdaj poudarja svetost življenja, spremenil je mnenje o nadzoru nad orožjem, o obsegu davkov, težko se izogne dejstvu, da je bila njegova zdravstvena reforma v Massachusettsu zgled na desnici osovražene reforme zdravstvenega zavarovanja (Obamacare). Povrhu je mormon, kar zbuja nelagodje pri 40 odstotkih ameriških volivcev. Zato ni čudno, da se kljub podpori vrha stranke ne more odlepiti od 25 odstotkov podpore.

Iskanje vedno novih kandidatov je oživilo celo klinično mrtvo kampanjo republikanske stranke Newta Gingricha. Nekdanji vodja spodnjega doma kongresa je doživel razpad volilnega štaba, je praktično brez denarja, toda solidni nastopi v predvolilnih soočenjih ga niso samo ohranili pri življenju, ampak se je v zadnjih dneh prebil na trdno tretje mesto.

O dmevne zmage demokratov

Težave republikanske stranke so poglobile torkove volitve, zadnji resnični preizkus razpoloženja volivcev pred spopadom 2012. Demokrati se veselijo odmevnih zmag, v Mississippiju so zavrnili ustavno dopolnilo proti splavu, v Ohiu razveljavili zakonodajo, usmerjeno proti sindikatom, v Arizoni predčasno odpoklicali konservativnega senatorja Russella Pearca, avtorja sporne priseljenske zakonodaje. Razpoloženje v državi se spreminja, a hkrati je volilno sporočilo mešano, saj, denimo, v Ohiu niso zavrnili le protisindikalnega zakona, ampak tudi določila Obamove zdravstvene reforme.

Pri tem ni nepomembno, da so sindikati v boj za delavske pravice vložili zajetnih 30 milijonov dolarjev, na pomoč pa so jim priskočili tudi aktivisti iz predsednikovega volilnega štaba. »Ohio je bil uspešen preizkus naših organizacijskih zmožnosti, volivci pa so z veliko večino (61 proti 39 odstotkov) zavrnili republikansko namero, da breme gospodarskega okrevanja preložijo na ramena srednjega sloja,« je po zmagi dejal Jeremy Bird, eden od vodij demokratske kampanje.

Odločitev v sicer izjemno konservativnem Mississippiju je hkrati izpodbila prepričanje republikancev, da se država pri socialnih vprašanjih nagiba vse bolj v desno. A kot opozarja politolog Ross Baker iz univerze Rutgers v New Jerseyu, so demokrati doživeli nekaj porazov, zato je rezultat volitev prej neodločen kakor pa zmaga levice. »Ta je oživela, gibanje čajankarjev pa je izgubilo nekaj poleta,« meni njegov kolega Michael McDonald iz univerze George Mason v Washingtonu.

Oba menita, da je znova zasijala luč upanja za Obamo in da se prihodnje leto obeta napeta volilna bitka. McDonald pri tem opozarja, da bodo v boju za Belo hišo odločali v povprečju drugačni volivci, kakor so v torek, veliko pa bo odvisno od republikanskega nasprotnika. Sedanji izbor stranke velja za precej bornega, manj kot 60 dni do prvih strankarskih volitev v Iowi pa dejansko ni več časa za nova imena. Toda v kampanji, polni menjav nepričakovanih imen na vrhu, presenečenja ne bodo presenetljiva.