Tiskane izdaje
Washington – Po dvaindvajsetih mesecih strogo zaupne preiskave o izdaji identitete tajne agentke centralne obveščevalne agencije Cia je posebni preiskovalec Patrick Fitzgerald v petek končno vložil obtožnico proti šefu kabineta podpredsednika Dicka Cheneyja Lewisu »Scooterju« Libbyju in podaljšal preiskavo proti svetovalcu predsednika Georgea Busha Karlu Rovu. Prvi je obtožen in drugi osumljen, da sta zavajala v primeru Valerie Plame, višje uradnice Cie in žene človeka, ki je poleti 2003 ostro napadel republikansko strategijo proti Iraku.
Vodja kabineta podpredsednika Dicka Cheneyja je obtožen oviranja pravice, lažnega pričevanja in krive prisege, saj je med preiskavo zatrjeval, da so mu za Valerie Plame povedali novinarji, njegovi zapiski pa kažejo, da mu je ime višje uradnice Cie izdal njegov šef Cheney. Obtožba nakazuje tudi tožilčevo prepričanje, da je oviral preiskavo. Karl Rove je bil očitno spretnejši pri prikrivanju svojega dejanja in mnogi v Washingtonu so prepričani, da mu je hrbet zavaroval njegov dolgoletni prijatelj in desno usmerjeni komentator Robert Novak, ki je med preiskavo namigoval, da je ime tajne agentke našel v knjigi Kdo je kdo.
Toda tudi Rovovih pravnih težav še ni konec in čeprav bodo republikanski krogi v prihodnjih dneh zanesljivo zatrjevali, da gre za tehnične malenkosti, je v težavah tudi celotna administracija predsednika Georgea Busha. Ta je usodni petek preživel v virginijskem Norfolku, zaposlen z govorom o terorizmu, a je vseeno rekel novinarjem: » Hvala za možnost umika iz Washingtona.«
Težave pa se zanj morda šele začenjajo. Da gre Scooterju Lewisu res za nohte, so opazovalci v ameriški prestolnici sklenili tisti trenutek, ko si je začel iskati dobrega odvetnika, specializiranega za kriminal belih ovratnikov, njegovi zapiski pa kažejo, da mu je ime višje uradnice Cie povedal podpredsednik Dick Cheney. Med morebitnim procesom lahko Libby, kakor ocenjujejo v Washingtonu, še bolj obremeni svojega šefa. Njuna pričevanja o tem, kdo je komu prvi povedal za Valerie Plame, si nasprotujejo.
V vsakem primeru bosta proces in nadaljevanje preiskave škodila republikanski vladi. Predsednikova verodostojnost se je v širši ameriški družbi začela krhati že po katastrofalno počasnem odpravljanju posledic orkana Katrina, nato pa je svojo konservativno bazo razjezil še z imenovanjem Harriet Miers za ustavno sodnico ZDA. Miersova je kandidaturo sicer umaknila, desno usmerjeni republikanci in še posebej evangeličanski krogi pa bodo odslej gledali pod prste predsedniku Bushu, od katerega pričakujejo boj za njihove ideale: za pravico do življenja, močnejši federalizem in podobno. Zato, ker polovica Američanov temu nasprotuje, se v drugi polovici drugega mandata Georgea Busha spet napovedujejo ogorčeni družbenopolitični spopadi.
Afera Plame je v središče ameriških političnih razprav spet pripeljala tudi dogajanja pred napadom na Irak, ko sta Bela hiša in podpredsedniška pisarna odločno zagovarjali tezo o obstoju Sadamovega orožja za množično uničevanje, marsikdo v Cii pa je temu nasprotoval, med drugimi tudi Valerie Wilson, ki je svojega moža v obdobju 2002–2003 spodbudila k preiskavi v Nigru in k obtožbi vladnega stališča v časopisu New York Times.
Fitzgeraldova preiskava pa je spet opozorila tudi na pasti, v katere se lahko s pretesnim sodelovanjem s politiko zapletejo novinarji. V primeru Judith Miller že poročajo, da s svojimi delodajalci išče najboljši način za slovo.
Preberite v sobotni tiskani izdaji Dela.
