Težavna delitev finančnega bremena

Bruselj - Evropska unija je na čelu prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam. Na svetovni konferenci v Köbenhavnu, kjer bodo članice mednarodne skupnosti razpravljale o strategiji po izteku kjotskega protokola, je EU pripravljena dvigniti delež zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov od 20 na 30 odstotkov do leta 2020, če bodo podobne zaveze sprejele tudi druge razvite države in dežele v razvoju, slednje pač »glede na odgovornost (pri globalnih emisijah) in (plačilne) zmožnosti«, kot je zapisano v osnutku sklepov jesenskega vrha, ki se pričenja danes popoldne v prestolnici evrokracije.

Račun uresničevanja tega ambicioznega programa v državah svetovnega juga pa bo zasoljen. Skupni stroški ukrepov proti nezaželenim podnebnim spremembam do leta 2020 se utegnejo povzpeti na okoli sto milijard evrov letno, zbrali pa bi jih z neposrednimi vlaganji manj razvitih, izkupički iz trgovanja z emisijami ogljika in mednarodnim financiranjem. Najbolj otipljivi so videti prav prispevki iz tega tretjega vira, ki bi do ciljnega leta omogočili 22 do 50 milijard evrov letno, od česar bi članice Unije v obdobju 2013-2020 primaknile dve do petnajst milijard evrov, ta druga številka pa je po neformalnih zatrdilih iz krogov evropske komisije realnejša od prve. Poleg tega bi bilo treba državam v razvoju pomagati tudi v prvih treh letih po podpisu köbenhavenskega sporazuma, pri čemer ocena Berlaymonta omenja pet do sedem milijard evrov dodatnih sredstev letno, delež Unije pa bi dosegel poldrugo milijardo.

Izračuni so znani, ne pa tudi ključ razdelitve bremena

Izračuni so znani, zato se bodo razprave na evropskem svetu razvnele predvsem ob vprašanjih, kako določiti delež Unije v skupnih izdatkih in - drugič - po kakšnem ključu bi prevzeto breme porazdelili med članice skupnosti. S problemom financiranja so se pred dnevi zaman spopadli finančni ministri EU, osnutek dokumenta za bruseljski vrh, ki mora sprejeti kompromis, če Unija želi v Köbenhavnu odigrati konstruktivno vlogo povezovalke interesov udeleženk, omenja kombinacijo dveh kriterijev.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela