Težko razumljiva tradicija kitolova na Ferskih otokih

Kar ostane za njim, je krvavo rdeče morje.

Objavljeno
23. november 2011 12.08
Posodobljeno
23. november 2011 12.08
Ju. K., zunanja politika
Ju. K., zunanja politika

Torshavn - Meso dolgoplavutih kitov je že več stoletij del prehranjevalnih navad prebivalcev Ferskih otokov, na katerih ribiči večkrat letno uprizorijo množičen lov na te živali.

V bližini mesta Torshavn, prestolnice te danske avtonomne province, je v torek potekal tradicionalni kitolov ali »Grindadrap«, med katerim ribiči morske živali zberejo v razmeroma plitev zaliv, kjer jih nato ubijejo. Gre za množičen dogodek, v katerem sodeluje lokalna skupnost, ki si po vnaprej znanem sistemu ulov tudi razdeli. Kitolov, kakor poudarjajo otoške in danske oblasti, nima komercialnih namenov. Kar ostane za njim, je krvavo rdeče morje.

Prebivalci Ferskih otokov se prištevajo med potomce Vikingov, kitovo meso pa tudi po več stoletjih še vedno predstavlja del njihove prehrane. V štiristo letih, odkar traja beleženje ulova, je bilo na Ferskih otokih v povprečju na leto ubitih okoli 800 kitov. V večini primerov gre za t. i. dolgoplavute kite pilote (lat.: Globicephala melaena), ki jih naravoslovci sicer uvrščajo v skupino delfinov.

Mnoge nevladne in naravovarstvene organizacije so v minulih letih večkrat opozorile na nesmiselnost in nenujnost kitolova, tudi v primerih, ko kitovo meso in cenjena mast nista namenjena za prodajo. Danske oblasti vztrajajo, da je proizvodnja hrane edini namena lova, nadzor nad njim pa je po njihovem (dovolj) strog.

Ker Ferski otoki znotraj kraljevine Danske uživajo avtonomijo, niso del danskega članstva v Evropski uniji. Področja kot so industrija, kmetijstvo, okolje, ribolov in ne nazadnje kitolov so del ferskih notranjih zadev.