Tokrat na udaru ves svetovni turizem, ne zgolj regije

Berlin - Tako cenovno ugodnih turističnih paketov, kot jih letos ponujajo v Aziji, v regiji ni bilo že vsaj desetletje. Cene dramatično nižajo v najbolj priljubljenih sredozemskih letoviščih, denimo v Egiptu, Tuniziji, Turčiji. Španija subvencionira hotele, da bi ti zmogli preživeti leto ob zagotavljanju poceni sob. Države poskušajo z dodatnimi milijoni evrov za trženje in promocijo domačega turizma spodbujati povpraševanje po njem.

Takšne in podobne so bile novice na mednarodni turistični borzi v Berlinu, ki se je začela sredi prejšnjega tedna in včeraj končala. Osrednje sporočilo borze je bilo: turizem se vplivu svetovne finančne in gospodarske krize navzlic svoji pregovorni trdoživosti nikakor ne more izogniti. In tokrat niso na udaru zgolj regije, kot so bile ob pretresih v prejšnjem desetletju (teroristični napadi, naravne katastrofe ...), ampak turizem po vsem svetu.

»Letošnje leto bo res težko,« je na tradicionalni predstavitvi trendov svetovnega turizma v prejšnjem letu in napovedi za aktualno povzel Rolf Freitag, direktor uglednega podjetja za turistične raziskave in analize IPK International. Zaostrene gospodarske razmere so že lani zavrle rast potovanj v tujino: po podatkih IPK International in Svetovne turistične organizacije (World Tourism Organisation, WTO) se je lansko leto končalo z zgolj za dva odstotka več mednarodnimi turističnimi prihodi (924 milijonov) - po štirih zaporednih letih sedemodstotne rasti.

»Napoved WTO za letos je nazadovanje do dva odstotka manj mednarodnih turističnih prihodov v primerjavi z lani. Moje osebno mnenje pa je, da bo padec globlji, za vsaj pet odstotkov,« je na eni od okroglih miz na temo spopadanja turizma s krizo dejal Geoffrey Lipman, pomočnik generalnega sekretarja WTO.

WTO je sicer na borzi pripravila tudi drugo srečanje nedavno ustanovljenega odbora za spopadanje s krizo. Na njem so predsedujoči med drugim pozvali države, naj vključijo turizem v svoje pakete spodbujanja gospodarstva. »Turizem pomeni delovna mesta, razvoj, trgovino, izvoz ... Zdaj ni čas za regulacijo turističnega razvoja, za nove ali celo strožje davke, torej sprejemanja česar koli, kar bi utegnilo zavirati razvoj turizma,« je poudaril Taleb Rifai, vršilec dolžnosti generalnega sekretarja WTO.

Niko Bulić, direktor hrvaške nacionalne turistične skupnosti, nam je v pogovoru v Berlinu dejal, da so iz državnega proračuna letos prejeli dodatnih 40 milijonov kun (5,4 milijona evrov) za okrepljeno trženje in promocijo; skupaj sicer 120 milijonov kun. Bulić je še zatrdil, da na Hrvaškem zaradi strahu pred skromnejšim turističnim povpraševanjem ne nameravajo nižati cen turistične ponudbe. »Resda smo pod močnim pritiskom, saj cene nižajo v Egiptu, Tuniziji, Turčiji ... A presodili smo, da bi si s tem povzročili dolgoročno škodo. Seveda pa ne morem z gotovostjo trditi, da bo to obveljalo; če se bo gospodarstvo odločilo drugače.«

Avstrija je od države za premagovanje krize prejela dodatne štiri milijone evrov. V Španiji naj bi bil govor o desetinah milijonov evrov državne pomoči ... Naj spomnimo, da si je tudi Slovenska turistična organizacija (STO) še v začetku tega leta obetala od države dodaten milijon evrov za okrepljeno trženje in promocijo za premoščanje krize, a je bil njen predlog zavrnjen. Ob pojasnilu, da turističnemu gospodarstvu (še) ne gre tako slabo, da bi potrebovalo državno pomoč oziroma da je je potrebno marsikatero drugo podjetje. Mnogi iz turističnega gospodarstva, s katerimi smo se pogovarjali na berlinski borzi, so nad takšnim odnosom ogorčeni, češ da dokazuje, da država v resnici še zmeraj ne razume pomena in pomembnosti turizma za nacionalno gospodarstvo. Tako je turizem »najhitreje rastoča gospodarska panoga v Sloveniji«, kot je večkrat slišati ob različnih priložnostih, očitno še vedno zgolj na deklarativni ravni. Na STO pa so tako preusmerili nekaj denarja, sprva predvidenega za raziskave in razvoj, v promocijo.

In kakšne turistične trende si lahko obetamo v letošnjem kriznem letu po raziskavi IPK International? Tisti, ki zaslužijo vsaj 20.000 evrov (bruto) na leto, naj bi potovali tudi v teh časih. Pričakovati je predvsem več potovanj v matičnih državah (Nemci, denimo, so že lani ustvarili 226 od 302 milijona potovanj v domovini, pri čemer se je to število v primerjavi s prejšnjim letom povečalo, medtem ko je število potovanj v tujino stagniralo) ali v bližnje države, skromnejšo porabo na potovanjih, čedalje večjo uporabo interneta. Največji osip v turizmu pa naj bi bilo pričakovati pri zadnja leta precej priljubljenih izletih v mesta (city breaks; Ljubljana, denimo, je imela januarja letos domala za petino slabši obisk kot pred letom dni) in v poslovnem segmentu.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela