Tožilci za dolgoletne kazni kosovskim Albancem

Haaško tožilstvo za tri kosovske Albance, med njimi tudi Fatmirja Limaja, ki so ga februarja 2003 prijeli slovenski policisti, zahteva dolgoletne kazni.

Objavljeno
30. avgust 2005 22.38
Haaško sodišče
Haag - Tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes na sojenju nekdanjim pripadnikom Osvobodilne vojske Kosova (OVK), Fatmirju Limaju, Haradinu Balu in Isaku Musliuju, zanje zahtevalo kazni 20, 18 in 15 let zapora. Tožilstvo trdi, da ima dokaze o njihovi krivdi za zločine nad Srbi in Albanci. Obramba bo sklepno besedo predstavila v petek, medtem ko bodo sodniki razsodili v prihodnjih tednih.

Kot je dejal tožilec Andrew Caley, obstajajo utemeljeni sumi in dokazi, da so bili v obdobju od maja do julija 1998 v taborišču OVK Lapušnik na vzhodu Kosova storjeni zločini – gre za umore najmanj 23 ljudi, za katere so odgovorni Limaj kot regionalni poveljnik OVK, Musliu kot poveljnik taborišča in stražar Bala.

Obtoženi so umorov, mučenja in krutega ravnanja s srbskimi civilisti in z Albanci, ki so jih smatrali za sodelavce srbskega režima. Tožilec je poudaril, da je bil Limaj "gospodar nad življenjem in smrtjo, ki je samovoljno odločal o usodi beguncev v Lapušniku". Pri tem je kot primer navedel, da je med umikom iz taborišča konec julija 1998 odredil, da polovico zapornikov ustrelijo, polovico pa izpustijo.

Streljanje je izvajal Haradin Bala skupaj s še dvema stražarjema, je tožilstvo ugotovilo v dokaznem postopku, ki so ga zaključili julija. Za Musliuja pa trdijo, da je neposredno ukazoval v taborišču ter da je izdajal ukaze in osebno sodeloval pri zlorabi in ubijanju zapornikov, pri tem pa je bil pogosto zamaskiran.

Balo in Musliuja so sile KFOR aretirale 17. februarja 2003 na Kosovu, Limaja pa dan zatem v Sloveniji. Sojenje se je pričelo 15. novembra 2004, vsi trije pa so se izrekli za nedolžne.

Sodišče zavrnilo Jokićevo pritožbo

Haaško sodišče pa je zavrnilo pritožbo viceadmirala Miodraga Jokića in potrdilo že izrečeno kazen sedmih let zapora, na katero je upokojenega častnika Jugoslovanske narodne armade (JNA) marca 2004 obsodilo zaradi vloge pri bombardiranju Dubrovnika decembra 1991.

Sodišče je zavrnilo vse razloge, ki jih je v pritožbi zapisal obtoženi, in potrdilo kazen. Prav tako je odločilo, da Jokić ostaja v zaporu, je današnjo odločitev pojasnila argentinska sodnica Ines Monica Winberg de la Roca.

Tožilstvo je leta 2004 sicer za takrat 69-letnega Jokića zahtevalo deset let zapora, vendar je razsodba upoštevala tudi dogovor med obtožencem in obrambo. Leta 2003 je nekdanji častnik JNA namreč priznal krivdo za bombardiranje Dubrovnika. Jokić je sicer v pritožbi zapisal, da njegovo sodelovanje pri sojenju in kesanje, pa tudi njegova starost, zdravje in družinske razmere niso bili dovolj upoštevani pri razsodbi.

V bombardiranju Dubrovnika sta leta 1991 umrla dva človeka, številni pa so bili ranjeni, medtem ko je mesto, ki sodi na Unescov seznam kulturne dediščine, bilo hudo poškodovano. Haaško sodišče je Jokića, ki sicer ni ukazal napada, spoznalo za krivega, ker ni preprečil ubijanj in uničenja.