Tožilstvo sklenilo primer proti Libbyju

Z zaslišanjem novinarja NBC se je zaključil del procesa proti Lewisu Libbyu, ki ga bremenijo, da je izdal identiteto agentke Cie Valerie Plame in skušal očrniti njenega moža. Sedaj je na vrsti obramba.

Objavljeno
08. februar 2007 11.20
Dick Cheney, George Bush in soproga Laura
Washington - Novinar televizije NBC Tim Russert je v sredo zavrnil trditve nekdanjega šefa kabineta podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja, da je Lewis Libby najprej od njega izvedel za identiteto tajne agentke Cie Valerie Plame. Libby svojo obrambo na procesu zaradi laganja in oviranja preiskave izdaje Valerie Plame utemeljuje na tem, da je informacijo dobil od novinarjev na čelu z Russertom, tožilstvo pa skuša dokazati, da je Libby vodil načrtno kampanjo za očrnitev njenega moža Josepha Wilsona in o tem kasneje lagal preiskovalcem.

Libby je med preiskavo dejal, da je o identiteti Valerie Plame prvič izvedel julija 2003, ko mu je to povedal Tim Russert, ki naj bi dejal tudi to, da o tem vedo že vsi novinarji. Russert je v sredo pričal, da temu ni tako, da sta se z Libbyjem takrat pogovarjala o pritožbi urada podpredsednika na poročanje kabelske televizije MSNBC o drugi zadevi in da je sam o Valerie Plame izvedel šele nekaj dni kasneje v kolumni Roberta Novaka, ki je bil prvi, ki je o tem pisal. Vrsta prič tožilstva v procesu proti Libbyju je doslej prisegla, da se je z njim pogovarjala o Valerie Plame veliko prej preden je o njej pisal Novak oziroma tudi pred pogovorom med Libbyjem in Russertom.

Russert je bil zadnja priča tožilstva in sedaj bo na vrsti obramba, ki ima na seznamu prič tudi podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja. Iz dosedanjega razpleta sojenja je razvidno, da je bil podpredsednik Cheney jezen na veleposlanika Josepha Wilsona, ki je v New York Timesu objavil, da ga je CIA leta 2002 poslala v Niger preverjat trditve o iraških poskusih nakupa uranove rude, ki so se izkazale za izmišljene. Wilson je prispevek objavil v času, ko je Belo hišo začela zajemati nervoza, ker v Iraku niso našli orožja za množično uničevanje, ki je bilo razlog za vojno.

Dick Cheney bo moral sedaj pod prisego potrditi ali zavrniti navedbe, da je sam naročil Libbyju naj posreduje pri medijih in razloži, da ni vedel o Wilsonovi poti v Niger in zatorej ni lagal o grožnji iraškega orožja. Kot kaže ni nihče zavestno kršil zakona, ki prepoveduje izdajo identitete tajnih agentov, vendar pa je skušal vrh administracije utišati nerodno zgodbo s širitvijo govoric, da Wilson ni bil resen odposlanec, saj mu je pot v Niger uredila žena.

Proces proti Libbyju je pokazal, da je prišlo do razkola med Belo hišo, ki je ščitila Bushevega političnega stratega Karla Rovea in uradom podpredsednika, ki je želel, vendar ni dobil iste zaščite in se je počutil kot grešni kozel. Sama izdaja identitete, kot kaže, ni več problematična, saj jo je javno priznal nekdanji namestnik državnega sekretarja Richard Armitage, ki pa ni obtožen. Prav tako ni obtožen niti Novak, kar lahko pomeni le, da sta oba zgledno sodelovala s preiskavo, Libby pa ne, domnevno zato, ker je želel zaščititi svojega šefa