Rim – Tudi barake v naselju ob cesti Appia Nuova so včeraj že podrli, kakor so jih v zadnjih letih že vsaj desetkrat. V mestu imajo danes dan žalovanja, pa tudi dan polemik o usodi Romov in o neučinkovitosti mestnih oblasti.
Oblasti niti prešteti ne znajo vseh Romov, trdijo kritiki. Edine številke, ki so vsaj približno točne, prihajajo iz cerkvenih dobrodelnih organizacij, ki se edine res ukvarjajo z Romi in tudi s preganjanimi ilegalnimi prišleki. Mestne oblasti pravijo, da je v majhnih naseljih morda 700 Romov, cerkveni podatki opozarjajo, da je samo v barakah, kakor so bile tiste, kjer so zgoreli otroci, ta čas najmanj 2000 ljudi, večinoma otrok. Požarov, v katerih so v barakah zgoreli otroci, je bilo v Italiji v zadnjih letih vsaj ducat.
Otroci družine Mircia so v nedeljo pozno zvečer menda že spali, ko jih je zajel ogenj in so v nekaj trenutkih zogleneli. Barake so narejene iz odpadkov, večinoma je lepenke, škatel iz trgovin. V naseljih, kakor je tisto ob cesti Appia Nuova, ni vode, elektrike in sanitarij. Starša, ki sta v Italijo prišla iz Romunije, sta v času požara menda okrog iskala hrano, zato ju rimsko sodišče zdaj obtožuje, da sta otroke zapustila.
Mirko in Liliana Mircia sta za zdaj edina, ki ju zaradi smrti otrok obravnavajo tožilci. V mestni mrtvašnici, kjer žalujeta za otroki, ju je obiskal tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, jima izrekel sožalje, oblasti pa posvaril, da je ravnanje z Romi v Italiji nečloveško.
Župan zahteva več pooblastil
V javnosti, zlasti na opozicijski strani, s prstom kažejo na župana Giannija Alemanna, medtem pa župan obtožuje mestno in državno birokracijo, češ da ne dovolita učinkovitega delovanja. Alemanno, ki od vlade zahteva posebna pooblastila, trdi, da bi že vse Rome izselili iz ilegalnih naselij ter jih nastanili v sprejemnih centrih in v bolj urejenem okolju, če se ne bi bilo treba nenehno boriti z birokrati.
Alemanno je pred dvema letoma poskrbel, da so iz velikih divjih naselij na mestnem obrobju nagnali dvajset tisoč Romov, Sintov in Caminantov, ki so se v Rim in okolico zatekli največ iz Romunije, Bolgarije, Srbije in Kosova. Ob ofenzivi buldožerjev so se s svojimi starimi tovornjaki povečini umaknili proti Španiji, formalno izgnani pa menda niso bili. Kasneje so divja naselja rušili načrtno, prebivalce pa selili v urejena nova naselja na obrobju, ponavadi v zabojnike, prirejene za bivanje.
V urejenih naseljih z elektriko, vodo in sanitarijami, ki jih je dal največ postaviti prav Alemanno, zdaj živi približno 6000 Romov, ki pa se tam menda na počutijo najbolje, saj so zelo oddaljeni od središča mesta in nimajo kje prosjačiti. Načrt za ureditev romskih problemov so včeraj dopolnjevali z zamislijo, da bi jim namenili izpraznjene stare hiše in predvsem nekdanje vojašnice. Bojijo pa se, da bo potem iz Romunije in Bolgarije pridrlo na tisoče Romov.
Romov je v rimskih divjih naseljih največ pozimi, ko se umikajo mrazu na severu Italije in v drugih državah in se zatečejo v bolj blago rimsko podnebje, kjer laže preživijo tako rekoč na prostem.