Tragedijo v Beslanu sprožila ruska vojska?

Moskva - Ruski poslanec in član parlamentarne preiskovalne komisije o drami s talci, ki se je pred dvema letoma zgodila v severnoosetijskem Beslanu, Jurij Saveljev, je danes svoje kolege iz komisije obtožil, da "skrivajo resnico" o napadu na šolo, v katerem je bilo ubitih 332 ljudi. Saveljev, sicer strokovnjak za eksplozive, je objavil lastno poročilo, v katerem za krvavi razplet dolži oblasti.

Saveljev: Prve eksplozije sprožili ruski vojaki

Zaradi eksplozij v šolskem poslopju in bega talcev so vanj 3. septembra 2004 vdrle ruske posebne enote, vse okoliščine krvavih dogodkov pa še niso pojasnjene. Na podlagi tehnične analize uničenja šolskega poslopja je Saveljev prišel do zaključkov, ki nasprotujejo uradni razlagi, po kateri je bil napad posebnih enot odziv na eksplozije v poslopju. Sosledje dogodkov je bilo ravno obratno, trdi Saveljev. Eksplozije v šolski telovadnici naj bi bile namreč posledica granatnih izstrelkov na zunanji strani šolskih zidov.

"Opazil sem, da so člani komisije ter predvsem šest ali sedem vojaških strokovnjakov sprejeli moje argumente, vendar molčijo," je povedal Saveljev dva dni pred drugo obletnico krvave drame in dodal, da njegovih zaključkov niso vključili v končno poročilo komisije. Slednje sicer še ni objavljeno.

Le zelo malo ljudi verjame uradni razlagi dogodkov

Javnomnenjska raziskava neodvisnega ruskega raziskovalnega inštituta Levada pa je medtem na vzorcu 1600 oseb ugotovila, da le pet odstotkov Rusov verjame uradni razlagi dogodkov v Beslanu, medtem ko 28 odstotkov meni, da oblasti prikrivajo resnico. 50 odstotkov meni, da jim je bil razkrit le del resnice. Osem odstotkov ruskega prebivalstva pa verjame, da jih oblasti namerno zavajajo. 52 odstotkov Rusov je tudi nezadovoljnih z načinom reševanja talcev v Beslanu.

Beslanske matere že dve leti zaman zahtevajo pravico, ki bi po njihovem mnenju pred sodišče morala pripeljati tudi ljudi, odgovorne za reševanje talcev, vključno z vodjo ruskih posebnih enot Nikolajem Patručevim. Roka pravice je tako dosegla le edinega preživelega izmed 32 ugrabiteljev, 24-letnega Čečena Nurpačija Kulajeva, ki je bil maja obsojen za dosmrtno ječo, ter voditelja čečenskih upornikov Šamila Basajeva, ki je bil julija ubit.

Začelo se je na prvi šolski dan leta 2004

Skupina upornikov iz Čečenije in Ingušetije je 1. septembra 2004 zavzela šolo v Beslanu in za talce zajela več kot 1100 otrok, njihovih svojcev in učiteljev. Ugrabitelji so v zameno za izpustitev talcev zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev somišljenikov, ki jih je junija v Ingušetiji prijela policija. Po pogajanjih je dva dni kasneje prišlo do krvavega preobrata, v katerem je umrlo 320 talcev, 12 pripadnikov varnostnih sil in 31 teroristov, skoraj 800 ljudi pa je bilo ranjenih.