»Trgovca s smrtjo« spoznali za krivega

New York − Zvezna porota manhattanskega sodišča je domnevnega preprodajalca orožja Viktorja Buta, znanega tudi kot Trgovec s smrtjo, spoznala za krivega zarote za pobijanje Američanov, preprodaje orožja in sodelovanja s teroristično organizacijo. Kot so pojasnili, je poskušal s preprodajo orožja terorističnim skupinam, da bi lahko napadle ameriške sile, poskušal zaslužiti milijone.

Butov odvetnik Kenneth Kaplan je nad odločitvijo sodišča razočaran, a kot je dejal, boj še ni končan, saj ima But na voljo še nekaj pravnih opcij. Sodišče bo obsodbo sicer izreklo šele osmega februarja, Butu pa grozi dosmrtna zaporna kazen.

Viktor But se je v tadžikistanski prestolnici Dušanbe rodil leta 1967, v času sovjetske nadvlade. Preden se je pridružil letalskim silam je na moskovskem vojaškem inštitutu za tuje jezike študiral angleščino, francoščino in portugalščino.

Po padcu Sovjetske zveze je menda obogatel na račun orožja, letal in helikopterjev, ki jih je domnevno kupil po izredno nizki ceni in nato prodal. Obtožujejo ga, da je s preprodajo orožja podpihoval nekaj najbolj krvavih konfliktov na svetu, med drugim v Južni Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Afriki, med njegovimi strankami pa sta menda celo nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor in pokojni libijski voditelj Moamer Gadafi.

But, ki vse očitke na svoj račun zavrača in trdi, da je vodil legitimen posel, pri čemer ni nikoli prodajal orožja, se je dolgo izmikal tako sankcijam tako Združenih držav kot Združenih narodov, aretirali pa so ga marca 2008 v luksuznem hotelu v Bangkoku, po operaciji, ki so jo vodili ameriški agentje, ki so se izdajali za pripadnike kolumbijske uporniške skupine FARC.

Za njegovo izročitev so si vse od aretacije prizadevale ameriške oblasti, medtem ko ji je Rusija ostro nasprotovala, zagotavljala, da je domnevni preprodajalec nedolžen poslovnež, in zahtevala, da ga izročijo Moskvi. S tem je sicer sprožila namigovanja, da je But, ki mu pripisujejo članstvo v nekdanji sovjetski varnostno-obveščevalni službi KGB, dobro obveščen o ruskih vojaških zadevah, zato Kremelj ne želi, da bi mu sodili pred ameriškim pravosodnim sistemom. Rudija je te govorice sicer zanikala.

Vlada premierja Abhisita Vedžadžive je kljub pritiskom naposled sprejela odločitev in Buta izročila Združenim državam. Spor je sicer ogrozil ameriško-rusko sodelovanje, na Tajsko pa se je vsul plaz kritik iz Kremlja, češ da je Buta izročila zaradi pritiskov.