Tiskane izdaje
Posebna poslanica Združenih narodov (ZN) v boju proti trgovini z ljudmi in nigerijska pravnica Joy Ezeilo opozarja, da trgovina z ljudmi narašča z bliskovito naglico, pri tem pa prihaja do milijardnih zasluškov. Veliko žrtev trgovine o tem molči, ponavadi iz strahu in groženj, mnogokrat tudi od sramu, kar še dodatno otežuje boj proti trgovinskim združbam in organiziranim mrežam. Po oceni Ezeilove vsako leto dva in pol milijona ljudi pristane v rokah trgovcev z ljudmi.
Ena od njih je tudi danes 30-letna Jana Kohut iz Bosne in Hercegovine, ki je bila ugrabljena leta 2004 in za štiri mesece prisiljena v prostitucijo v Sloveniji. Kohotova danes pove, da je v rokah izkoriščevalcev pristala zaradi osebne krize, ki jo je imela, in poudari, kako zmotno je prepričanje, da se takšne stvari dogajajo samo v državah tretjega sveta in ženskam, ki so neizobražene. "Mreža trgovanja deluje zelo enostavno. Za dobro mrežo zadostuje že pet posameznikov, ki delujejo verižno in med njimi se obrača ves zasluženi denar," je povedala Kohotova.
"Žrtve se enačijo s kriminalci"
Trgovci z ljudmi svoje potencialne žrtve najlažje najdejo v kriznih žariščih, tam kjer vlada lakota, revščina ali divjajo vojne. Jean-Philipp Chauzy iz Mednarodne organizacije za migracije pravi, da je vprašanje, ali bodo ugrabljene osebe postale žrtve seksualnega izkoriščanja ali pa bodo prisiljene v neplačano delo, odvisno od trenutne ponudbe in povpraševanja. Po njegovem mnenju trgovina z ljudmi obstaja, ker obstaja povpraševanje po izkoriščanju ljudi.
Svoje žrtve trgovci nase priklenijo z različnimi triki, grožnjami in nasiljem. A tudi osebe, ki se jim "nasmehne" sreča in jim uspe, da se osvobodijo iz krute trgovske mreže se srečajo z nehumano zakonodajo. V večini primerov jih namreč tuja država kot nelegalne migrante vrne v domovino, kjer jih ponovno čakajo trgovci in kriminalne združbe.
"Tako se žrtve enačijo s kriminalci in se jih obravnava kot nelegalne migrante. Pogosto se jim sicer v zameno za sodelovanje ponudi možnost, da ostanejo v tuji državi, a to ni dovolj. Žrtvam trgovanja z ljudmi bi morala biti ponujena brezpogojna pomoč," je prepričana Ezeilova. Žrtve trgovcev pogosto pristanejo na izkoriščanje, saj so v strahu za življenje svojih družin in sorodnikov. Trgovci namreč poznajo njihovo rojstno okolje. Prav to je tudi pogost razlog, da "osvobojene" žrtve ne pričajo proti trgovcem, saj živijo v neprestanem strahu za svoje in za življenje svojih najbližjih.
Jana Kohot sicer pozdravlja vsako aktivno pomoč s strani držav, vendar jo je njena izkušnja naučila, da se na državne organe in policijo ne da računati. Največ bi lahko naredili ljudje in pravi: "Če se v nekem okrožju izgubi pes, so takoj vsi mobilizirani v skupno iskanje. Enako bi se lahko organizirali, ko izgine človek."
