Tiskane izdaje
Frankfurt - Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je v pogovoru za več evropskih medijev poudaril, da v območju evra obstaja nevarnost sekundarnih inflacijskih učinkov v obliki spirale dviga plač in cen. "Najnovejše povečanje stroškov dela na enoto je znak, ki ga moramo upoštevati," je dejal.
Trichet je v odgovoru na vprašanje, zakaj ECB tako poudarja nujnost preprečitve sekundarnih inflacijskih učinkov, odgovoril, da je treba v območju evra preprečiti izrazito podaljšanje trenutnega obdobja nenormalno visoko inflacije.
"Na visoke cene nafte in drugih surovin nimamo vpliva, moramo pa preprečiti, da bi se cene, ki jih sami določamo - na primer cene storitev ali plače - tako povišale, da bi se trenutno obdobje nenormalno visoke inflacije podaljšalo," je poudaril predsednik ECB.
Cenovna stabilnost v območju evra
Pri tem je gospodinjstvom ter podjetjem v območju evra sporočil, da bo ECB na srednji rok oz. v roku osemnajstih mesecev zagotovila cenovno stabilnost v območju evra, kar v skladu z definicijo banke pomeni letno inflacijo blizu vendar pod dvema odstotkoma. "To morajo upoštevati, ko določajo svoje cene in se pogajajo o svojih plačah," je bil jasen.
Sekundarne inflacijske učinke je definiral kot vsa povečanja cen, ki temeljijo na napačni hipotezi, da bo inflacija v prihodnjih letih ostala na enaki ravni kot danes.
Trichet je pri tem dejal, da trenutno sekundarni inflacijski učinki v območju evra še niso vsesplošen pojav, obstaja pa nekaj znakov in tveganj, ki jih je treba jemati resno. Pri tem je omenil povišanje stroškov dela na enoto in plačne ureditve, po katerih se plače v nekaterih članicah evrskega območja usklajujejo z inflacijo. Prav slednje po njegovem povzroča tveganje plačno-cenovne spirale in zelo negativno vpliva na zaposlovanje.
V bran monetarni politiki ECB
Znova je stopil tudi v bran monetarne politike ECB, ki je po njegovih besedah od uvedbe evra zagotavljala stabilno makroekonomsko okolje in dobro podlago za gospodarsko rast. Poudaril je, da ni nobenega nasprotja med cenovno stabilnostjo in gospodarsko rastjo, ampak je prav srednjeročna cenovna stabilnost pogoj za vzdržno rast in ustvarjanje novih delovnih mest.
Pri tem je napovedal, da se bo gospodarska rast v območju evra po upočasnitvi v drugem in tretjem četrtletju letošnjega leta proti koncu leta znova okrepila, tveganja za prihodnji gospodarski razvoj evrskega območja pa se znižujejo.
Na očitke nekaterih vodilnih politikov območja evra, med njimi predvsem francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in italijanskega premiera Silvia Berlusconija, da se ECB preveč posveča cenovni stabilnosti in pri tem zanemarja gospodarsko rast, je Trichet poudaril, da je ECB v skladu s pravnimi temelji za njeno delovanje povsem neodvisna, obenem pa vzdržuje pregleden in reden kontakt s predstavniki članic območja evra, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom.
Poleg tega je znova izpostavil, da imajo prav najšibkejši sloji v območju evra največji interes za ohranjanje cenovne stabilnosti, saj je sodeč po javnomnenjskih anketah prav inflacija, ki je junija dosegla rekordne štiri odstotke, prva na seznamu skrbi državljanov evrskega območja.
Trichet je odgovarjal na vprašanja novinarjev nemškega dnevnika Frankfurter Allgemine Zeitung, portugalskega poslovnega časnika Jornal de Negocios, francoskega dnevnika Le Figaro in irskega časnika The Irish Times.
