Trump bi v Belo hišo, a nima volivcev

Ameriški bogataš, poslovnež, televizijski voditelj in ljubitelj vzhodnih Evropejk Donald Trump javno oznanja, 
da razmišlja o predsedniški kandidaturi. Slovenskemu zetu za zdaj slabo kaže v anketah javnega mnenja.

Objavljeno
21. februar 2011 21.54
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Ameriški poslovnež Donald Trump resno razmišlja, da bi vstopil v tekmo za izzivalca ameriškega predsednika Baracka Obame. Čeprav se je z napovedmi o kandidaturi poigraval na vseh volitvah v zadnjih desetih letih, se zdi tokratna namera najresnejša doslej. Pred dnevi je na srečanju konservativnih politikov nastopil z govorom bodočega kandidata, pojavila se je spletna stran Ali naj Trump kandidira?, medijskim vprašanjem pa se izogiba s skrivnostnim nasmeškom in besedami, da bo svojo odločitev sporočil junija.

Trump, ki je s Slovenijo povezan po svoji tretji ženi, Sevničanki Melaniji Knavs, je že nekaj mesecev dajal vedeti, da sodi v širši krog ljudi, ki bi se lahko potegovali za kandidaturo na ameriških predsedniških volitvah leta 2012. »Prvič v življenju resno razmišljam o tem. Opažam, kaj se dogaja s to državo, še nikoli ni bilo slabše. To je sramota,« je povedal za televizijsko mrežo Fox.

O volitvah je sicer govoril že leta 2000, ko naj bi se jih udeležil kot tretji kandidat za Reformno stranko Rossa Perota. Tudi v letih 2004 in 2008 je na glas razmišljal, da bi kandidiral kot član republikancev, čeprav je leta 2001 prestopil med demokrate, kot volivec republikancev pa se je znova prijavil šele leta 2009. Morda zdaj v razburkanem ozračju, ki ga je na desnici povzročilo nezadovoljno Gibanje čajank, vidi resno priložnost zase, saj se je na srečanju konservativnih politikov CPAC predstavil kot uspešen poslovnež, ki lahko Američanom vrne službe in oživi gospodarstvo.

»Če se bom odločil za kandidaturo, ne bom dvigoval davkov,« je napovedal in dodal, da bi »pobral na stotine milijonov dolarjev državam, ki nas izkoriščajo«. Med njegova načela sodijo nasprotovanje splavu, istospolnim porokam in strožjemu nadzoru nad prodajo orožja, prav tako nasprotuje zdravstveni reformi predsednika Obame. Še pred desetimi leti se je javno zavzemal za univerzalno zdravstveno zavarovanje (»Tukaj sem liberalec, ljudje so naše največje bogastvo.«), prav tako je menil, da je splav osebna odločitev žensk. Analiza nestrankarskega Centra za odzivno politiko je pokazala, da je od leta 1990 napisal 96 čekov za politične prispevke, pri čemer jih je previdno pol namenil demokratom, pol pa republikancem. Še lani je večino predvolilnih prispevkov poslal kandidatom demokratske stranke.

Kljub svojim svežim konservativnim prepričanjem vzbuja precej dvoma tudi na desnici. Na zboru CPAC mu je ušla izjava, da kongresnik Ron Paul, ki so ga udeleženci srečanja izbrali za svojega favorita za predsednika ZDA, nima možnosti za izvolitev. Nekdo iz dvorane mu je takoj zaklical »Ti tudi ne!«. V izrazito desno usmerjeni publikaciji National Review so zapisali, da nima predsedniškega vedenja in sloga. Kljub ustvarjenemu bogastvu marsikdo dvomi tudi o njegovih poslovnih sposobnostih, saj se je upnikom že trikrat izognil s prisilno poravnavo.

Slovenskemu zetu slabo kaže v anketah javnega mnenja. V zadnji, ki jo je pred dnevi opravila agencija Public Policy Polling in v kateri so primerjali morebitne kandidate republikancev in predsednika Obamo, se je s 34 odstotki podpore (proti Obamovim 48 odstotkom) uvrstil daleč na rep lestvice (na vrhu je nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee s 44 odstotki proti Obamovim 47 odstotkom). Ista anketa je pokazala, da ima pozitivno mnenje o njem le 29 odstotkov volivcev republikanske stranke, negativno pa kar 56 odstotkov.

Zato del tukajšnjih medijev ugiba, da je Trump vročico ob iskanju predsedniških kandidatov spretno izkoristil za brezplačno pozornost, ki mu jo namenja politični tisk. Do junija snema novo sezono resničnostnega televizijskega šova Vajenec, v katerem nastopa kot voditelj. Lanska sezona ni imela najboljše gledanosti, Trump pa zelo dobro ve, da ni slabe reklame.