Trump pozabil na pandemijo, poudarja le še zakon in red

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v Pensilvaniji spet kritiziral protestnike proti policijskemu nasilju in obljubil aretacije, demokratski predsedniški kandidat Joe Biden pa je v Kenoshi v Wisconsinu glede protestov dejal, da se Amerika sooča s svojim izvirnim grehom. »Bidnov načrt je pomiritev domačih teroristov, jaz pa načrtujem aretacije in pregone,« je v kraju Latrobe na letališču dejal Trump.

V hangarju je bilo nagnetenih več kot sto Trumpovih podpornikov brez mask, ne glede na pandemijo koronavirusa, ki je doslej v ZDA terjal najmanj 185.000 življenj. V Pensilvaniji so trenutno prepovedana zborovanja več kot 25 ljudi v zaprtem prostoru in več kot 250 na odprtem, vendar Trump ne upošteva državnih in lokalnih uredb.

Podpornikom je dejal, da podpira nošenje mask, in jih opozoril, naj bodo previdni, ko bodo konec tedna praznovali dan dela. Obenem pa se je spet norčeval iz Bidna, češ da preveč nosi masko. »Ste že kdaj videli koga, ki toliko nosi masko kot on? Če bi bil psihiater, bi rekel, da ima ta fant probleme,« je dejal Trump.

Trump se je norčeval tudi iz Bidnovega četrtkovega obiska Kenoshe, kjer so izbruhnili protesti, potem ko je 23. avgusta belopolti policist temnopoltega osumljenca ustrelil v hrbet, zaradi česar je ta ostal hrom. Trump je bil v Kenoshi v torek, glede Bidnovega obiska pa je dejal, da si je ta upal priti šele, ko je sam uredil in pomiril zadeve.



Joe Biden je po obisku družine ustreljenega Jacoba Blaka nagovoril predstavnike skupnosti v Kenoshi. Glede na vse proteste proti policijskemu nasilju in rasizmu je poudaril: »Končno prihajamo do točke, ko se bomo lahko soočili z izvirnim grehom te države, starim 400 let, suženjstvo in vse, kar spada zraven.«

»Če me Bog jutri naredi predsednika, ne morem jamčiti, da bom rešil vse probleme v štirih letih. Bo pa veliko bolje, bo veliko več napredka, če Trump ne bo ponovno izvoljen. So stvari, ki so vredne poraza, in to je ena od takih stvari, čeprav ne bomo izgubili,« je dejal Biden. S tem je posredno priznal, da ga morda skrbi, da bo Trumpu uspela ponovna izvolitev.

Trump je pozabil na pandemijo koronavirusa in Američanom poudarja le še, da je sam predstavnik zakona in reda, Biden pa da bo poskrbel za razširitev anarhije iz mest v predmestja in na podeželje. Trump je zagovarjal mladoletnika, ki je v Kenoshi ubil dva protestnika, med obiskom mesta s 100.000 prebivalci pa se je srečal s policisti in lastniki uničenih lokalov.

Biden se s policisti ni posebej srečal, se pa je sestal z družino ustreljenega Blaka in predstavniki skupnosti. Doslej je večkrat izjavil, da podpira policijo, in se zavzel za pregon nasilnih protestnikov. Za zdaj Biden ohranja prednost v anketah pred Trumpom, ki je na nacionalni ravni zanesljiva, po ključnih državah, ki bodo odločale o predsedniku, pa ne tako velika.

Trump se brani poročil o žalitvah padlih in ujetih ameriških vojakov

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek medtem odločno zanikal poročila, da se je žaljivo izražal o padlih ali ujetih ameriških vojakih, in jih označil za popolnoma napačna. Revija Atlantic je namreč v četrtek poročala, da je o padlih vojakih v prvi in drugi svetovni vojni govoril kot o naivnežih in zgubah.

Atlantic navaja vojaške uradnike in tudi nekateri drugi mediji so po svojih virih potrdili navedbe revije. Trump je menda leta 2018, ko v deževnem vremenu ni hotel obiskati pokopališča padlih v bitki za Francijo pri Parizu med drugo svetovno vojno, dejal, da noče obiskati pokopališča, ker da je polno »zgub«. Tajna služba ga je pred tem obvestila, da zaradi dežja tja ne bo mogel s helikopterjem, lahko pa potujejo z avtomobili. Na istem potovanju v Franciji je menda 1800 padlih marincev med prvo svetovno vojno označil za naivneže.

»To je sramotno od te grozne revije. Pripravljen sem priseči na karkoli, da nisem rekel tega o naših padlih herojih. Nihče jih ne spoštuje bolj kot jaz. Še najhujša žival ne bi mogla reči česa takega,« je novinarjem po povratku iz Pensilvanije, kjer je imel predvolilni govor, povedal Trump ter ponovil, da na pokopališče padlih med drugo svetovno vojno ni šel po nasvetu tajne službe zaradi slabega vremena. Trumpova odpoved obiska je leta 2018 poskrbela za dvignjene obrvi, ameriški komiki pa so se norčevali, da si ni upal pokvariti frizure na dežju.

Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je menil, da gre v primeru resničnosti navedb v Atlanticu za nov dokaz, kako globoko se s Trumpom ne strinjata o vlogi predsednika ZDA. »Dolžnost, čast, domovina – to so vrednote naših vojakov. Če bom izvoljen za predsednika, bom zagotovil, da bodo heroji vedeli, da jim stojim ob strani in spoštujem njihove žrtve,« je dejal Biden, čigar pokojni sin Beau je služil v Iraku leta 2008 in 2009.

Atlantic poroča tudi, da Trump ni hotel podpreti državniškega pogreba senatorja Johna McCaina, ker je bil po njegovih besedah zguba. Trump je v četrtek priznal, da mu McCain ni bil nikoli všeč, vendar ga je spoštoval in je »odobril vse za njegov prvorazredni pogreb s tremi zvezdicami«, ker je menil, da si McCain to zasluži. Trump je leta 2015 dejal, da zanj McCain ni vojni heroj, ker ima raje ljudi, ki niso bili ujeti. McCain je več let preživel v vietnamskem ujetništvu, potem ko so ga sestrelili.