Trump pred glasovanjem straši Američane

Ameriški predsednik podpira lažnive oglase, ki pravijo, da demokrati spuščajo v državo kriminalce.

Objavljeno
03. november 2018 08.00
Posodobljeno
03. november 2018 08.00
Donald Trump zadnje dneve hodi z enega na drugo predvolilno zborovanje in poziva desne volivce, naj odidejo na volišča. FOTO: AFP
New York - V dnevih po seriji pisemskih bomb, ki jih je vnet privrženec ameriškega predsednika pošiljal njegovim političnim nasprotnikom, in po doslej najbolj krvavem izbruhu antisemitizma v ZDA so optimisti morda pričakovali umiritev tonov političnega agitiranja iz Bele hiše. Toda Donald Trump je še zaostril svoj besednjak in poskuša z grobimi napadi spodbuditi svojo volilno bazo.

Tri dni pred glasovanjem, ki bo odločilo, ali bodo republikanci obdržali večino v obeh kongresnih zbornicah, meritve javnega mnenja kažejo, da bo demokratom najbrž uspelo prevzeti nadzor v poslanskem domu, republikanci pa bodo obranili ali morda celo povečali sedanjo tesno večino v senatu. Nekoliko bolj v senci so volitve guvernerjev zveznih držav in lokalnih parlamentov, kjer naj bi demokrati precej načeli sedanjo veliko prevlado desnice. Končno razmerje glasov bo odvisno od volilne udeležbe, ki na tako imenovanih vmesnih volitvah nikoli ni zelo velika, zato obe stranki poskušata nahraniti volilno telo z »rdečim mesom«, kot v ameriškem političnem žargonu imenujejo teme, ki povzročajo čustvene odzive volivcev. Toda tako kot so sočni zrezki na dolgi rok škodljivi, je politično rdeče meso nevarno, saj predvolilno razgrevanje ozračja močno oteži sodelovanje političnih taborov po volitvah.


image
Trumpov podpornik salutira med predsednikovim predvolilnim zborovanjem v Springfieldu v Missouriju. FOTO: REUTERS/Mike Segar Foto Mike Segar Reuters

 

Trump doslej ni kazal želja po političnem sodelovanju, zlasti zato, ker se je zavihtel na oblast z nenehnimi napadi na nasprotnike, ne samo v nasprotnem taboru, pač pa tudi v lastnih vrstah. Po valu pisemskih bomb in strelskem pokolu v sinagogi v Pittsburghu, kjer so včeraj pokopali najstarejšo žrtev, je predsednik obsodil nasilje, toda nato dejal, da so »manijaki ustavili moj zagon«, s čimer je mislil, da so preglasili njegovo bitje zvona pred tujci. Trump nikoli ni slovel po dostojnosti. Po besedah političnega analitika Davida Axelroda pa znova dokazuje, da »ni predsednik ZDA, ampak le svoje volilne baze«. Ta mu je pripravljena spregledati skoraj vse, dokler uresničuje njihove konservativne politične cilje in dokler je gospodarstvo trdno. Zato so republikanci včeraj dobili lepo predvolilno darilo, ko je ameriški statistični urad objavil, da so oktobra zaposlili dodatnih 250.000 delavcev, plače pa so zrasle za dobre tri odstotke.


Na meji več vojakov kot v Siriji


image
Ameriški vojaki med nameščanjem rezilne ograje vzdolž meje z Mehiko v bližini kraja McAllen v Teksasu. FOTO: AP Photo
Toda cvetoče gospodarstvo se kleše s kontroverznim predsednikom, ki ga po nekaterih mnenjskih raziskavah ne mara kar 66 odstotkov Američank. Bela hiša poskuša to preglasiti z novim razpihovanjem strahu. Trump nenehno opozarja na »invazijo«, kot imenujejo pohod več tisoč ljudi iz Srednje Amerike proti ZDA, kjer si želijo zaprositi za politično zatočišče. Mediji poročajo o družinah z majhnimi otroki, Trump straši s pohodom kriminalcev in celo »ljudi z Bližnjega vzhoda«. Na družbenem omrežju je objavil sporen oglas, v katerem je obtožil demokrate, da so spustili v državo nedokumentiranega priseljenca, ki je ubil dva policista. Toda ob splošnem ogorčenju, da z rasističnimi podtoni enači priseljence z zločinci, se je pokazalo, da je kriminalca spustil na prostost nekdanji šerif Joe Arpaio, ki ga je Trump pred časom pomilostil zveznih obtožb. Bela hiša je medtem zaostrila retoriko, potem ko so na mejo poslali skoraj 5000 vojakov, več, kot jih imajo ZDA v Siriji v boju proti Islamski državi, je Trump napovedal, da jih bodo morda poslali še 10.000.

EU ne bo med ameriškimi izjemami

Ameriška vlada bo v ponedeljek ponovno uvedla sankcije na prodajo iranske nafte, ki so jih leta 2015 odpravili po sprejetju mednarodnega jedrskega dogovora z Iranom. Donald Trump je ob jezi mednarodne skupnosti maja umaknil ZDA iz sporazuma, s čimer si želi prisiliti Teheran, da bo privolil v dodatne zahteve Washingtona. Ostale podpisnice se trudijo ohraniti dogovor, saj ga vidijo kot najbolj celovito zagotovilo, da Iran ne bo razvijal jedrskega orožja, vendar bodo ZDA kaznovale vse države in podjetja, ki bodo nadaljevala naftno trgovino s perzijskim režimom. Po napovedih ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea bo začasno izvzetih osem »oblasti«, med njimi po njegovih besedah ne bo Evropske unije.