Turška lira je v petek padla na rekordno nizko raven v primerjavi z dolarjem in evrom. Prvič v zgodovini je tečaj presegel raven šestih lir za evro. Letos je tako turška valuta izgubila skoraj tretjino vrednosti.
Turčija je v odzivu opozorila, da bo edini rezultat zvišanja carin škoda v odnosih med državama kot zaveznicama. Z zunanjega ministrstva so še napovedali odgovor na te ukrepe proti Turčiji in ocenili, da so v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO), poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zaupanje valutnih trgov v Turčijo so v zadnjih mesecih zamajale tako skrbi zaradi ekonomske in denarne politike v državi, ki ji vse bolj avtoritarno vlada predsednik Recep Tayyip Erdoğan, kot spor med Turčijo in ZDA. Najmočnejša država na svetu in njena partnerica v zvezi Nato sta se v minulih tednih zapletli v resen spor, ker Turčija še ni odstopila od pregona ameriškega pastorja Andrewa Brunsona. Za zdaj sta si izmenjali bolj simbolične sankcije, toda analitiki se bojijo, da se bodo napetosti prenesle na gospodarstvo.
Po drugi strani so trgi vse bolj zaskrbljeni zaradi gospodarskega dogajanja v Turčiji, ki je v zadnjih dveh desetletjih zaznavala hitro gospodarsko rast, v zadnjem času pa analitike skrbi visoka, 16-odstotna inflacija. Od turške centralne banke trgi pričakujejo dvig obrestnih mer, da bi zadušila inflacijske pritiske, ki jih padanje vrednosti valute še povečuje. Turčija namreč ustvarja precejšen primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, saj bistveno več uvaža kot izvaža.
Nasprotnik visokih obresti
Vendar se Erdoğan, ki s političnimi somišljeniki od neuspelega poskusa državnega udara leta 2016 še bolj izrazito vpliva tako rekoč na vse dele družbe, temu upira, saj se razglaša za naravnega nasprotnika visokih obrestnih mer. Turčija je zaradi slabega plačilnobilančnega položaja in visokega zunanjega dolga zelo izpostavljena razmeram na trgih, odvisna je tudi od zaupanja tujih investitorjev, ki so v zadnjih desetletjih tam veliko vlagali.
Erdoğan, ki je pred kratkim imenoval za finančnega ministra zeta Berata Albayraka, je v petek pozval državljane, naj ne nasedajo orkestriranim tujim kampanjam proti Turčiji. »Če imajo oni dolarje, imamo mi naše ljudstvo, naš prav in Alaha,« je zatrdil. Pred dnevi je napovedal gospodarski obrat od Zahoda v smer Rusije in Kitajske.
Dogajanje v Turčiji bremeni tudi delnice nekaterih evropskih bank, ki so močneje izpostavljene do Turčije. V Evropski centralni banki podrobneje opazujejo potencialna tveganja za evrske banke zaradi Turčije.
Za zdaj razmere menda niso kritične, med najbolj izpostavljenimi naj bi bile italijanska skupina Unicredit, španska BBVA in francoska BNP Paribas. Skupna mednarodna izpostavljenost do Turčije naj bi dosegla skoraj 265 milijard dolarjev. Skokovito naraščajo obveznosti do tujine. Država sicer ni močno zadolžena, javni dolg znaša okoli 28 odstotkov BDP. Večinoma je to notranji dolg. Zato pa je problematičen skupni zunanji dolg, ki znaša 467 milijard dolarjev. Po zadnjih podatkih je to okoli 55 odstotkov BDP.