Tiskane izdaje
Po pričakovanjih na današnjem božičnem balkanskem kosilu v Bruslju, ki se ga je udeležil tudi evropski komisar za širitev Johhanes Hahn, ne bo napredka. To sta nakazali že srečanji visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini v okviru sveta za stabilizacijo in pridruževanje s kosovskim premierjem Ramushem Haradinajem in srbsko premierko Ano Brnabić.
Noben kompromis ni pravičen
Če je Washington res pripravljen ponovno vzeti vajeti v svoje roke, lahko prisili Prištino, da podpiše vsak sporazum, ki bo ustrezal Beli hiši. Trši oreh bi lahko bil Beograd, če bi ga ZDA skušale prisiliti, naj kapitulira na celi črti. Tudi v primeru, če bi Američani poskrbeli za zamenjavo oblasti v Srbiji. Končni dogovor bi moral sprtima stranema omogočiti, da prikažeta domači javnosti, da so vsi nekaj dobili in izgubili, tako da ni poražencev in zmagovalcev. Ne glede na to, da nobene kompromisna rešitev še ni bila pravična.
Po navedbah Reutersa je Donald Trump poslal pismi kosovskemu in srbskemu kolegu, Hashimu Thaçiju in Aleksandru Vučiću, v katerih ju poziva, naj čim prej prideta do sporazuma med državama. Ker je prepričan, da je čas primeren za podpis sporazuma, je oba vrhovna voditelja držav pozval, naj se mu pridružita v ovalni pisarni Bele hiše v Washingtonu, kjer bosta pod njegovim nadzorom podpisala zgodivnski sporazum.
V pismu kosovskemu predsedniku je Trump pozval Thaçija, naj naredi vse za sklenitev trajnega sporazuma s Srbijo. Kot so objavili na Thaçijevi spletni strani, je v pismu zapisal: »Če ne boste izkoristili te edinstvene priložnosti, bo to tragičen korak nazaj, saj se nova priložnost za celovit mir verjetno ne bo pojavila tako kmalu«. Spomnil je še, da so ZDA ogromno vložile v uspeh Kosova kot neodvisne in suverene države.
ZDA podpirajo vsak dogovor
Bela hiša in ameriško veleposlaništvo v Prištini nista komentirala pisma, ki ga je Thaçi objavil na spletni strani. Kot je znano, so ZDA podprle preoblikovanje kosovskih varnostnih sil v vojsko. ZDA so kosovskim varnostnim silam podraile tudi lahka oklepna vozila, kar je bilo več kot simbolično dejanje, ostajajo pa tudi največji politični in finančni sponzor Kosova. Pod njihovim vodstvom so Natove sile leta 1999 tudi bombardirale Srbijo in tako končale oboroženi konflikt.
V Washingtonu so, ko je kazalo, da bosta Vučić in Thaçi premaknila dialog z mrtve točke, še poudarili, da bodo ZDA spoštovale vsak dogovor, tudi o popravku meja in zamenjavi ozemelj, če bi se za to dogovorila Beograd in Priština. V tem primeru naj bi Srbija zamenjala tri občine z večinskim albanskim prebivalstvom na jugu Srbije za ozemlje na severu Kosova, večinsko poseljeno s srbskim življem.
Alternativa dialogu je nevarna
Priština še ni pokazala pripravljenosti, da bi odstopila od nerazumnih carin na uvoz srbskega blaga. Haradinaj vztraja pri svojem stališču, da bodo ukinili carine potem, ko bo Beograd priznal neodvisnost Kosova. Brnabićeva je na drugi strani ocenila, da vzpostavitev kosovske vojske predstavlja največjo grožnjo regionalnemu miru in stabilnosti. Ker je branila pravico Srbije, da pri drugih državah lobira za to, da bi umaknile priznanje Kosova, saj tudi Priština lobira za priznanje, se je Mogherinijeva ostro odzvala z besedami, da takšna izbira ni še nobene regije, kaj šele Balkana, pripeljalo do nečesa dobrega.
Mogherinijeva je Beograd in Prištino pozvala, naj nadaljujeta dialog pod okriljem EU. Kot je poudarila, je njun napredek na poti približevanja povezavi odvisen od reševanja nesoglasij med državama. Po njenem je od tega je odvisna tudi stabilnost v regiji, alternativa dialogu pa je zelo nevarna.
