Robert Mueller je marca končal dveletno preiskavo z ugotovitvijo, da niso našli dokazov o Trumpovem skrivnem sodelovanju z Rusijo na predsedniških volitvah leta 2016 niti o oviranju preiskave. Na tiskovni konferenci je izjavil, da poročilo na več kot 400 straneh govori samo zase, predsednik pravosodnega odbora predstavniškega doma Jerrold Nadler pa je poudaril, da morajo Američani o rezultatih preiskave slišati neposredno od njega. Trump in njegov pravosodni minister William Barr sta po njegovem mnenju o tem sistematično lagala.
Nobenega tajnega sodelovanja, nobenega oviranja preiskave, popolna razbremenitev, nenehno poudarja republikanski prvak, predsednikovi nasprotniki pa so prepričani, da Muellerjevo poročilo dokazuje več kot deset prestopkov, a politika pravosodnega ministrstva, ki je pod Barrovim predhodnikom blagoslovilo preiskavo, prepoveduje obtožnico proti sedanjemu predsedniku. Ker se ni izrekel o njegovi nedolžnosti, bi demokrati radi izvedeli, ali bi posebni preiskovalec obtožil Trumpa kaznivih dejanj, če ta ne bi bil ameriški predsednik.
Za nasprotnike republikanskega prvaka je stvar jasna: preiskava je vodila k obtožnicam proti 34 posameznikom in več nekdanjih predsednikovih sodelavcev se je znašlo v zaporu, izdali so na stotine nalogov za preiskavo in na tisoče sodnih pozivov, riba pa po njihovem mnenju smrdi pri glavi. V petih urah Muellerjevega pričanja hočejo to slišati tudi od posebnega preiskovalca.
Sumljiv obveščevalni nadzor?
Pravosodno ministrstvo je znova opozorilo Muellerja, naj ostane v mejah javno objavljenega poročila, demokrati pa bi radi tudi to obrnili sebi v prid. »Vprašali bomo specifična vprašanja, kot je denimo: poglejte si drugi odstavek na strani 344, preberite ga in povejte, ali opisuje oviranje preiskave,« je Nadler povedal za Fox News.
Desno usmerjena televizijska postaja je doslej navajala tudi nasprotne trditve, da je veliko bolj sumljiv obveščevalni nadzor FBI in Cie nad člani republikanske predsedniške kampanje v času demokratskega predsednika Baracka Obame. To naj bi se dogajalo na podlagi nepreverjenega dosjeja britanskega obveščevalca Christopherja Steela o domnevnem Trumpovem obnašanju v Moskvi, ki ga je na koncu financirala kampanja Trumpove demokratske nasprotnice Hillary Clinton.
Pravosodno ministrstvo je začelo posebno preiskavo o morebitnih zlorabah obveščevalnih služb, Trump pa pogosto tvita o »ljubimcih FBI Petru Strzoku in Lisi Page«, ki sta v elektronskem dopisovanju udrihala po njem in navijala za Hillary, oba sta bila vsaj na začetku v Muellerjevi ekipi. Demokrati so odgovorili, da se vse skupaj ni začelo s Steelovim dosjejem, ampak z informacijo avstralskega veleposlanika v Londonu o pogovorih s sodelavcem Trumpove kampanje Georgeem Papadopoulosom. Ta je še pred Wikileaksovo objavo elektronskega dopisovanja vodje kampanje kandidatke demokratske stranke Hillary Clinton govoril o ruskih informacijah, pridobljenih iz ukradene elektronske pošte.