Tiskane izdaje
Sicer pa se je celo Ren Zhengfei, ustanovitelj in predsednik te družbe, v enem od intervjujev zahvalil Ameriki za »reklamiranje Huaweia« in za promocijo 5G, kajti, kot je dejal 74-letni Ren, »kdo od preprostih ljudi je do zdaj vedel, kaj je to, zdaj pa vse pomembne osebnosti govorijo samo o 5G, mi pa postajamo vse bolj vplivni in dobivamo vse več pogodb«.
Taktika Renove družbe se je za zdaj pokazala kot izvrstna. V času, ko državni sekretar Mike Pompeo grozi, da nobena država, ki bo sprejela Huaweievo tehnologijo, ne bo partnerica ZDA, je marketing kitajskega podjetja objavil ugotovitev, da bi bila prepoved Huaweiu, da vzpostavi omrežje 5G, isto, kot če bi »angleška prva liga igrala brez Manchester Uniteda«.
Nato pa je sredi razprave o tem, ali bo kitajski velikan preživel Trumpov pritisk, Huawei predstavil svoj novi preklopni mobilni telefon, ki se v trenutku spremeni v tablico in ki je opremljen z najboljšo 5G modemsko kombinacijo čipov na svetu. Celo njegova cena – stane več kot 2500 dolarjev – je v tem primeru del propagande: Huawei vam ne ponuja cenenega kitajskega manjvrednega blaga, temveč drago remek delo globalnega voditelja v svoji panogi.
Iz Appla na Kitajca
Pravzaprav se moramo tudi sami vprašati, kako gledamo na Huaweieve mobilne telefone, odkar je to ime postalo sinonim za veliko igro okoli tega, čigavo bo to stoletje. Pametni telefon je postal del imidža in ugleda, pa tudi instrument posebne telesne govorice, dejstvo pa je, da imajo lahko tako močne naprave, ki so veliko več kot zgolj sredstvo za komuniciranje, samo uspešni ljudje z globokimi žepi. Preden je Huawei postal tarča Trumpove trgovinske in tehnološke vojne proti Kitajski, so se ljudje, ki nekaj dajo na svoj ugled, v javnosti veliko raje kazali z iphonom xs ali s samsungom galaxyjem S10 plus kakor pa s katero od kitajskih znamk. Zdaj je Huawei veliko bolj enakopraven igralec, ob vsem tem pa še ovenčan z dodatnim slovesom »žrtve« Trumpove bahavosti.
Ko je voditelj televizijske mreže CNN Richard Quest prejšnji mesec gledalcem postavil vprašanje, kaj je glavni motiv za ameriško kampanjo proti Huaweiu, ob tem pa kot možne odgovore ponudil »varnost«, »politiko«, »posle« ali »nekaj drugega«, je bil presenečen, ko je sto odstotkov gledalcev za odgovor izbralo »politiko«.
In prav na to karto zdaj igra Huaweievo vodstvo. Aretacijo finančne direktorice (in Renove hčere) Meng Wanzhou v Kanadi, kjer ta še vedno čaka, da jo predajo ZDA, je družba predstavila kot »politični proces«. In v resnici to trdi tudi sam Trump.
Medtem ko je trgovinski predstavnik Robert Lighthizer vztrajal pri tem, da gre za »kriminalni primer«, je ameriški predsednik to zanikal in izjavil, da bo »vsekakor posredoval, če bo ocenil, da je to nujno« za državo in državno varnost.
Tako je Meng postala politična zapornica in je ne glede na to, kar vemo – da je prikrivala identiteto hongkonške družbe, zato da je lahko prek nje odprla poti za tajno poslovanje Huaweia z Iranom, proti kateremu so bile uvedene sankcije, poleg tega pa je njeno podjetje že dolgo pod nadzorom zaradi suma, da se ukvarja z vohunjenjem –, zdaj v položaju politične žrtve, to pa pomeni, da ima skoraj a priori prav.
Na kratko rečeno, gre za to, da bi Huawei Trumpa lahko izkoristil za svoj globalni prodor. In to prav po tistem daoističnem načelu: ne hodi proti vetru, temveč z vetrom, in njegova moč te bo ponesla daleč. Prav tja, kamor želiš.
