Tudi jemenski režim se krha

Protesti proti revščini, brezperspektivnosti in avtoritarni oblasti se te dni nadaljujejo tudi v Jemnu, revni državi na jugu Arabskega polotoka.

Objavljeno
14. februar 2011 19.54
Andrej Miholič, zunanja politika
Andrej Miholič, zunanja politika
Sana - Na ulicah tamkajšnjih mest se je konec tedna zbralo na tisoče protestnikov, v prestolnici Sana pa je prvič od sredine januarja, ko so se začele demonstracije, izbruhnilo nasilje med varnostnimi silami in nasprotniki režima dolgoletnega predsednika Alija Abdulaha Saleha. Ta je zaradi naraščajoče nestabilnosti, ki grozi s ponovitvijo tunizijskega in egiptovskega scenarija, v nedeljo odpovedal za konec meseca načrtovani obisk v ZDA, opozicija pa je med tem sporočila, da je pripravljena sprejeti vabilo vlade k obnovitvi dialoga o zahtevanih reformah.

Nasilje je zaznamovalo že petkove in sobotne proteste, ko se je nad nasprotnike vlade v prestolnici Sana spravila skupina oboroženih predsednikovih privržencev, včeraj in danes pa so se jih s palicami in elektrošokerji lotili tudi pripadniki varnostnih sil. Danes so neredi izbruhnili, ko se je več tisoč demonstrantov poskušalo prebiti na Trg osvoboditve (Tahrir) v središču Sane, kjer so se v zadnjih dneh utaborili privrženci vlade, o spopadih protestnikov s policijo pa so poročali tudi iz mesta Taiz, ki leži južno od prestolnice. Obračunavanje s kritiki režima, med katerimi prevladujejo nad veliko brezposelnostjo in pomanjkanjem možnosti razočarani mladi, je že sprožilo kritike mednarodne skupnosti, v nevladni organizaciji Human Rights Watch pa so varnostne sile celo obsodili sodelovanja z oboroženimi civilisti, ki so se znašali nad protestniki.

Protivladne demonstracije, ki trajajo že skoraj mesec dni, predvsem pa revolucionarni dogodki v Tuniziji in Egiptu, so predsednika Saleha, ki državi vlada vse od leta 1978, že pripravile do nekaterih, resda še precej skromnih koncesij. Protestnikom, ki zahtevajo njegov odstop, je tako na začetku februarja sporočil, da se bo leta 2013, ko se mu izteče mandat, sam poslovil od oblasti, hkrati pa je zagotovil, da ga na čelu države ne bo nasledil sin Ahmed. Da bi si utrdil položaj, je predsednik tudi zvišal plače pripadnikom oboroženih sil, prepolovil davek na dohodek in ukazal regulacijo cen hrane in goriva, hkrati pa se je odpovedal načrtu, da brez vnaprejšnjega dialoga in dogovora z opozicijo aprila razpiše parlamentarne volitve.

Vlada se je tako zavzela za obnovitev oktobra lani zastalega dialoga z opozicijskimi strankami, te pa so nemudoma zagrabile ponujeno roko. Zavezništvo opozicijskih parlamentarnih strank Skupni forum je sporočilo, da je pripravljeno podpisati dogovor o nadaljevanju nacionalnega dialoga, ki naj bi poskrbel za sestavo vlade narodne enotnosti. Svojo udeležbo so napovedale tudi druge opozicijske stranke, to pa bi jih lahko pripeljalo v konflikt s stavkajočo mladino, ki zahteva takojšnje odločne reforme. Te po njenem mnenju namreč niso mogoče brez zamenjave režima. »Nič dialoga, nič pogovorov« in »Ven, ven, Ali« je tako v nedeljo zvečer odmevalo med protesti v južnem pristanišču Aden.

Deprivilegirane množice režimu, ki je na oblasti že več kot tri desetletja, njegova moč pa se skriva predvsem v spretnem krmarjenju znotraj zapletene mreže plemenskih zavezništev, kratko malo ne verjamejo več, da zmore potegniti državo iz globokega brezna revščine, brezperspektivnosti in korupcije. Najrevnejša arabska država se danes spopada s 35-odstotno brezposelnostjo, pod mejo revščine živi skoraj polovica od 23 milijonov prebivalcev Jemna, tretjina jih trpi kronično lakoto. Dejstvi, da bo država kmalu ostala brez zalog nafte – svojega glavnega vira prihodkov – in da ji pospešeno zmanjkuje tudi vodnih virov, le še poglabljata strah pred prihodnostjo. Trdnosti oblasti predsednika Saleha pa ne ogroža le ljudsko nezadovoljstvo z razmerami v državi, ampak tudi secesionistično gibanje na nekoč samostojnem jugu, šiitski uporniki na severu in islamski skrajneži iz vrst čedalje vplivnejše Al Kaide na Arabskem polotoku.

Zaradi revolucionarnega vrenja v Jemnu so se, podobno kakor zaradi dogajanja v Egiptu, znašle v zadregi tudi ZDA. Na eni strani so namreč v Washingtonu pod pritiskom zahtev, naj odločno podprejo prodemokratične težnje demonstrirajoče jemenske mladine, na drugi strani pa se bojijo izgube enega ključnih zaveznikov v globalnem obračunu s terorizmom. Padec Salehovega režima bi lahko, kakor se bojijo v Beli hiši, revno arabsko državo pahnil v naročje islamskih skrajnežev in posledično destabiliziral celotno regijo.