Tiskane izdaje
Washington - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek prvič v svoji zgodovini zaradi zaničevanja kongresa izglasoval kar dve resoluciji proti pravosodnemu ministru ZDA Ericu Holderju, ker ta kongresnim preiskovalcem ne želi izročiti vseh dokumentov o orožarski preiskavi. Holder je glasovanje že označil za politični teater, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Zvezni urad za alkohol, tobak in strelno orožje (ATF), ki je kot institucija podoben FBI, je jeseni leta 2009 sprožil operacijo »Hitri in drzni«. Agenti pri tem nakupov orožja za mehiške gangsterje v ZDA niso preprečevali, ampak so nameravali orožju slediti, da bi prišli do »večjih rib«.
Podobne operacije so pri ATF izvajali že v času administracije Georgea Busha mlajšega, vendar takrat z ameriškim orožjem ni bil ubit ameriški mejni agent. Pri truplu Briana Terryja so našli dva od skoraj 2000 kosov orožja, za katerimi pa so izgubili vsako sled. Je pa nekaj orožja našla mehiška policija na prizoriščih obračunov mehiških mamilarskih tolp.
Holder trdi, da za to klavrno operacijo ni vedel, dokler decembra 2010 ni izbruhnil škandal po smrti mejnega agenta. Republikanci mu ne verjamejo in zahtevajo vsak papir, ki ga je kdaj o tem napisal, in vso elektronsko pošto.
Holder je v znak kompromisa izbrane republikance povabil, naj si dokumente ogledajo osebno. Vendar jih kongresu ne namerava izročiti, ker se boji, da bodo dokumenti končali v medijih, kar bi ogrozilo varnost zveznih agentov in operacije proti kriminalcem. Na pomoč mu je priskočil predsednik Barack Obama, ki se je skliceval na tako imenovani izvršni privilegij in Holderju odredil, naj kongresu ne izroči dokumentov.
Na izvršni privilegij se občasno sklicujejo predsedniki ZDA, ko ne želijo, da bi jim kongres brskal po zaupni komunikaciji, kar so Obamovi predhodniki počeli dokaj redno. Bill Clinton je skrival podatke o spolnih škandalih, George Bush pa o tajnih dogovarjanjih podpredsednika Dicka Cheneyja z energetsko industrijo.
Ko predsednik uveljavi izvršni privilegij, se kongres ponavadi pomiri ali pa se strani dogovorita za kompromis. Ni namreč v interesu ne Bele hiše in ne kongresa, da bi sodišče končno določilo, kaj sploh je izvršni privilegij in kdaj velja. Tokrat pa so imeli republikanci vsega dovolj in so izglasovali kar dve resoluciji zaradi zaničevanja kongresa.
Ena je kazenska, vendar je strel v prazno, saj gre primer do zveznega tožilca, ki je pod Holderjem, doslej pa še noben zvezni tožilec ni preiskoval svojega šefa iz iste administracije. Druga resolucija pa pooblašča kongres, da najame odvetnika, ki bo proti Holderju na sodišču vložil civilno tožbo. Ta lahko čez nekaj let teoretično razreši dilemo, vendar Holder takrat ne bo več na položaju.
Za obe resoluciji so glasovali vsi republikanci, le pri kazenski sta bila dva proti. Demokrati so se znova izkazali za neenotne. Z republikanci jih je pri kazenski resoluciji potegnilo 17, pri civilni 21. Ustrašili so se namreč grožnje Nacionalne orožarske zveze (NRA), da bi jim pred volitvami znižala oceno. Po mnenju NRA je bila operacija Hitri in drzni sicer dolgoročno namenjena sprejetju ukrepov proti pravici do orožja, piše STA.
Več kot sto demokratov je pred glasovanjem zapustilo kongresno dvorano in se raje odpravilo v park. Obstrukcijo so vodili temnopolti pripadniki kongresa, ki so tako izražali solidarnost s prvim temnopoltim pravosodnim ministrom v zgodovini ZDA.
