Tiskane izdaje
Preiskava, ki je pod okriljem OZN nastajala več mesecev, je proizvedla mnoge presenetljive ugotovitve, ne le v povezavi z dogodki na humanitarni flotili, ampak tudi glede zakonitosti in legitimnosti izraelske pomorske blokade Gaze. Končno poročilo je kritično predvsem do ravnanja izraelskih specialcev - a kljub očitkom, da so pri obračunavanju z aktivisti uporabili pretirano silo, so se člani specialnih enot po navedbah avtorjev poročila v nekaterih primerih le branili pred napadi potnikov.
Večina ubitih aktivistov, kakor je še potrdila preiskava, je bila ustreljena večkrat, nekateri izmed njih tudi v hrbet.
Flotila, ki je poskušala predreti pomorsko blokado, je po mnenju OZN ravnala neodgovorno. Čeprav večina udeležencev humanitarne misije ni imela nasilnih namenov, to ni mogoče reči za pripadnike Fundacije za človekove pravice in svoboščine ter za humanitarno pomoč (IHH), enega od glavnih organizatorjev flotile. Po navedbah preiskovalcev obstajajo resnični pomisleki glede obnašanja in namenov članov IHH in nekaterih ostalih potnikov.
Izrael, kakor je v četrtek, še pred napovedanim uradnim izidom poročila, potrdil neimenovani diplomat, je že zavrnil nekatere ugotovitve predstavnikov OZN. Kljub manjšim odstopanjem dokument za Tel Aviv po pisanju časnika New York Times pomeni razmeroma redko zmago v Združenih narodih. »Militantne skupine v Gazi predstavljajo resnično grožnjo Izraelu in njegovi varnosti. Pomorska blokada je bila vzpostavljena kot legitimen varnostni ukrep, da bi preprečili vstop orožja v Gazo po morju,« so v 105 strani dolgem poročilu zapisali člani odbora OZN.
Pomorska blokada, ki jo je Izrael vzpostavil januarja 2009, je po mnenju kritikov predstavljala nadaljevanje judovske ofenzive na območju, na katerem je oblast dve leti pred tem prevzelo palestinsko gibanje Hamas. Kljub dejstvu, da je ta veljala tako za ljudi kot osnovne življenjske dobrine, so si člani odbora, ki jih je vodil nekdanji novozelandski premier Geoffrey Palmer, blokado razlagali predvsem kot varnostni ukrep.
Na skorajšnjo objavo dokumenta so se že v četrtek odzvali nekateri predstavniki turških oblasti. Po njihovem mnenju je odbor, s poudarjanjem zakonitosti pomorske blokade Gaze, prekoračil svoje pristojnosti.
Izrael je po navedbah diplomatov pripravljen izraziti obžalovanje nad smrtjo devetih aktivistov ter izplačati denarne kompenzacije, medtem ko turške zahteve po opravičilu ne namerava izpolniti. Sankcije proti Izraelu, ki jih je v intervjuju za turške medije v četrtek napovedal zunanji minister Ahmet Davutoglu, bodo po vsej verjetnosti le še zaostrile napetosti med državama. Krčenje diplomatskih stikov in odpoklic vodij diplomatskih predstavništev bo le prvi korak; v Ankari med drugim grozijo z mednarodno diplomatsko kampanjo proti Izraelu in v skrajnem primeru tudi z ustavitvijo trgovinskih tokov med državama, vrednih več milijard dolarjev.
»Potrpežljivo smo čakali, da bi Izrael sprejel odločitev. A očitno ima težave z odločanjem,« je v četrtek dejal Davutoglu. Državi sta bili blizu kompromisu, dokler ni judovska stran izrazila želje po vnovičnem polletnem odlogu objave poročila OZN, tokrat menda zaradi pojava nesoglasij znotraj izraelske vladne koalicije.
