Tiskane izdaje
Ankara - Turško ustavno sodišče je s tesno večino zavrnilo zahtevo po prepovedi vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), ker naj bi si prizadevala za uvedbo islamskega režima v državi. Za prepoved stranke je glasovalo šest od skupno enajstih ustavnih sodnikov. Je pa sodišče stranko kljub temu kaznovalo s finančnimi sankcijami.
Kot je pojasnil predsednik ustavnega sodišča v Ankari Hasim Kilic, je za prepoved AKP zmanjkal glas enega sodnika, vendarle pa se je sodišče odločilo vladajoči stranki poslati "resno opozorilo", s tem ko je za polovico zmanjšalo državna sredstva, do katerih je bila stranka upravičena v letošnjem letu.
"Upam, da bo stranka zelo dobro preučila ta izid in dojela sporočilo, ki bi ga morala," je dejal Kilic in dodal: "To ni odločitev za zaprtje stranke, je pa resno opozorilo." Ustavni sodniki, ki so podprli finančne sankcije, so se strinjali s tožilstvom, da je AKP postala žarišče protisekularnih dejavnosti, a ne do stopnje, da bi jo bilo treba prepovedati. Ustavno sodišče je tako izbralo kompromisno rešitev.
Spodkopavanje sekularne ureditve države
Turški vrhovni tožilec Abdurrahman Yalcinkaya je obtožnico z zahtevo po prepovedi AKP, ki ji pripadata tako premier Recep Tayyip Erdogan kot tudi predsednik države Abdullah Gül, na ustavno sodišče vložil v sredini marca, glavna obravnava pa se je začela 1. julija. AKP naj bi po trditvah tožilca spodkopavala sekularno ureditev države, zato se je zavzel za njeno razpustitev, poleg tega pa tudi za petletno prepoved političnega delovanja za Erdogana, Güla in še 69 članov stranke.
AKP je obtožbe že od samega začetka zavračala kot politično motivirane in je celo trdila, da je tarča poskusa "sodnega državnega udara". Današnjo odločitev ustavnega sodišča je visoki predstavnik AKP in predsednik turškega parlamenta Koksal Toptan po poročanju turške tiskovne agencije Anatolia že označil kot zmago demokracije v državi. Turški obrambni minister Vecdi Gonul je medtem ocenil, da je razsodba "izrednega pomena v zgodovini naše demokracije in prava". Erdogan naj bi se na razsodbo odzval drevi.
Nošenje muslimanskih naglavnih rut
Za vložitev obtožnice se je Yalcinakaya odločil, potem ko je AKP februarja v parlamentu podprla ustavne spremembe, s katerimi je bilo dovoljeno nošenje muslimanskih naglavnih rut na univerzah, kar je bilo v Turčiji prepovedano več kot desetletje.
Parlament je odpravo prepovedi nošenja naglavnih rut na univerzah potrdil kljub ostrim kritikam sekularistov, med katere sodijo tudi akademiki, sodstvo in vojska, za katere so naglavne rute simbol kljubovanja strogi ločitvi vere od države. Turško ustavno sodišče je v začetku junija ta zakon razveljavilo, ker ni v skladu s sekularnimi načeli turške države.
Poleg podpore nošnji naglavnih rut je Yalcinkaya pred sodiščem AKP očital tudi poskuse, da na lokalni ravni prepove oz. omeji prodajo alkohola ter promovira versko vzgojo in islamističen način življenja. Tožilec je kot dokaze navajal še izjave visokih predstavnikov stranke za razširitev verskih pravic, vendar pa so te po mnenju posebnega poročevalca sodišča sodile v okvir svobode izražanja.
Primer je izraz globokih političnih razhajanj v Turčiji med sekularnimi krogi, ki so močni predvsem v sodstvu in vojski, in vladajočo stranko, katere mnogi člani so pobožni muslimani s povezavami v islamskih gibanjih. Če bi se sodišče odločilo za prepoved AKP, ki ima v 550-članskem parlamentu absolutno večino, bi to lahko privedlo do predčasnih volitev in povečanja političnih napetosti.
Sodišče bi moralo odločitev sprejeti z najmanj sedmimi glasovi od skupno enajstih ustavnih sodnikov. Imelo je možnosti, da zahtevo tožilstva podpre, zavrne ali pa se odloči za tretjo pot - prepoved financiranja stranke iz proračuna. Ustavno sodišče je leta 1998 in 2001 "zaradi protisekularne dejavnosti" sicer že prepovedalo dve islamistični stranki, iz katerih se je nato razvila AKP.
AKP - koalicija verskih konservativcev, zagovornikov svobodnega trga in podjetništva ter desnosredinskih politikov - je oblast prvič prevzela po volitvah leta 2002 in sprva žela hvale na račun svoje proevropske in podjetništvu prijazne politike. Po ponovni zmagi na lanskih volitvah pa se stranka sooča z vse glasnejšimi očitki, da naj bi imela skrito islamistično agendo.
Solana: Odločitev turškega ustavnega sodišča "dobra novica"
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je pozdravil današnjo odločitev turškega ustavnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo po prepovedi vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP). Ob tem je izrazil upanje, da bo to prispevalo k obnovitvi politične stabilnosti v držav.
"Odločitev turškega ustavnega sodišča, da ne prepove AKP, je dobra novica," je poudarila Solanina tiskovna predstavnica. "Seveda moramo odločitev sedaj še natančno prebrati, vsekakor pa je pozitivna," je dodala.
