Turška vojna napoved sirskemu režimu?

Tveganje širitve sirskega konflikta se je močno okrepilo.

Objavljeno
04. oktober 2012 16.53
SYRIA-CRISIS/
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika

Sirske granate, ki so v sredo popoldne priletele na turško stran meje in v mestecu Akcakale ubile pet ljudi, so napetost med Ankaro in Damaskom, starima oportunističnima prijateljema, pripeljale do nevarnega roba, ki ga je Turčija, kot kaže, z veseljem pripravljena prestopiti.

Temu primerna je tudi današnja odločitev turškega parlamenta, ki je odobril omejen vojaški poseg v Siriji in ob tem med vrsticami napovedal, da se Turčija, ki je »sirsko vprašanje« doslej taktično prepuščala mednarodni skupnosti, pripravlja na samostojno vojaško akcijo proti režimu predsednika Bašarja al Asada. Vsaj na severu države, ki je pod nadzorom upornikov, a morebitna zmaga režimskih sil v Alepu bi lahko razmerja na terenu kaj kmalu močno spremenila.

Ob tem ne gre pozabiti, da je ključni vojaški motiv Ankare obračun z oboroženimi kurdskimi skupinami, ki so po umiku režimskih sil iz večjega dela severne Sirije začele nemoteno delovati in se povezovati s kurdskimi skupinami na severu Iraka in tudi na turškem ozemlju, kjer sicer že nekaj mesecev poteka tiha vojna med vojsko in kurdskimi gverilci, o kateri praktično ni poročil.

»Napadeno je bilo turško ozemlje in ubiti so bili naši državljani. Za to obstajajo odzivi znotraj mednarodnega prava. Bes nas ni zaslepil, a v primeru napada na naše ozemlje in ljudi bomo svoje pravice ščitili do zadnjega,« je danes dejal namestnik predsednika turške vlade Bulent Arinc. Istočano je baterija turškega topništva ob meji s Sirijo v mestecu Tal al Abjad obstreljevala enote sirskih vladnih sil. Ubitih je bilo vsaj šest sirskih vojakov.

Zaostrovanje odnosov s Turčijo nikakor ne odgovarja uradnemu Damasku.

Sirski minister za informiranje Omran Zoabi je danes tako že dejal, da je njegova država sprožila raziskavo o »vzrokih« za smrtonosni napad na turško obmejno mestece in ob tem izrazil sožalje vsem svojcem žrtev in »našim prijateljem – turškemu ljudstvu«.

Asadova vladajoča klika se dobro zaveda, da določene evropske države, Nato, Združene države in skupina zalivskih držav na čelu s Suadsko Arabijo in Katarjem čaka ugoden trenutek – alibi – za »omejeno vojaško posredovanje« v Siriji, v katero bi bila vključena tudi vzpostavitev območja prepovedi letenja in posebno varnostno območje ob meji s Turčijo, od koder bi lahko uporniki varno vodili napade na vladne sile. Te bi z uvedbo območja prepovedi letenja izgubile svojo odločilno in za nasprotnike režima vse bolj uničujočo prednost – letalska bombardiranja.

Na zahtevo Turčije se bo danes sestal tudi varnostni svet Združenih narodov, ki se s posebno resolucijo lahko edini odloči za vzpostavitev območja prepovedi letenja. A kaj takega se najverjetneje nikoli ne bo zgodilo – Rusija in Kitajska v svoji podpori Asadovemu režimu znotraj konteksta prestižnega geostrateškega spopada še naprej ostajati neomajni.

Turško javno mnenje sicer nikakor ni naklonjeno vojaškemu posredovanju v Siriji, ki jo Turki – predvsem v gospodarskem smislu –razumejo kot tesno prijateljsko državo. V več turških mestih (tudi v Istanbulu in Ankari) danes tako potekajo protivojni protesti.

Župan mesteca Akcakale Abdulhakim Ajhan, ki v sredo sicer ni bilo napadeno prvič, je dejal, da so prebivalci mesta besni in zahtevajo turško vojaško posredovanje. »Skupnost je jezna. Jeza je usmerjena proti Siriji,« je izjavil župan in dodal, da v njegovem mestu vlada panika, saj sirski izstrelki in zablodeli naboji na Akcakale padajo že deset dni.