Ugrabitve in umori po kazahstansko

Dunaj - Ko je fiktivni kazahstanski novinar Borat alias komik Sacha Baron Cohen igralki Pameli Anderson poveznil vrečo čez glavo in jo odnesel iz dvorane, se je skliceval na domačo tradicijo in bil nadvse užaljen, ker je njegova sanjska ženska dovolila, da so jo rešili policaji. »Ne privlačiš me več!« je vpil med vsesplošnim krohotom gledalcev. Vsaj v Avstriji pa je videti, da kazahstanski diplomati res nimajo nič proti ugrabitvam, še posebno ne, če gre za nekdanjega zeta predsednika Nursultana Nazarbajeva in nekdanjega veleposlanika v Avstriji Rakhata Alijeva. V minulih letih so namreč poskušali najmanj trikrat, zdaj pa Avstriji grozi, da se bo zaradi tega primera znašla celo na evropskem sodišču za človekove pravice.

 

Resnična kazahstanska kriminalka na dunajskih tleh je seveda veliko resnejša od norčevanja britanskega komika. Pred slabim letom dni je Avstrija zaradi nekajkratnih poskusov ugrabitve predlagala kazahstanskemu veleposlaništvu odpoklic enega od diplomatov, zdaj pa bi državo rad zapustil nekdanji veleposlanik, nesojeni cilj teh ugrabitev - a kaže, da se Avstrija ne bo mogla kar tako rešiti uvoženega spora. Alijeva namreč dolžijo odgovornosti za izginotje dveh kazahstanskih bankirjev, vdovi in drugi sorodniki pa se po pisanju tednika News nameravajo zaradi pomanjkljivega preiskovanja primera pritožiti na evropsko sodišče za človekove pravice.

 

Avstrija je v strahu, da je ta preveč groba, leta 2007 zavrnila Alijevo izročitev domači roki pravice, kazahstanski tajni agentje, vsi po vrsti zaposleni v diplomatskih službah, pa so po tem očitno presodili, da je čas, da ukrepajo sami. V enega od ponesrečenih poskusov ugrabitve Alijevih telesnih stražarjev naj bi bila vpletena celo skupina Slovencev, informacije so dobivali od nekega nekdanjega uradnika notranjega ministrstva. Vsi trije poskusi ugrabitve pa so potekali tako amatersko, da so bili zmedeni avstrijski policisti najprej prepričani, da jih je insceniral Alijev sam. A jih ni, kar je lani dokazala tudi popolna reorganizacija kazahstanske tajne službe, vsi ugrabiteljski neuspehi so bili preveč tudi za predsednika Nazarbajeva.

 

Zdaj bi rad Rakhat Alijev sam zapustil Avstrijo, pravi, da bi rad preprečil, da se v državi zgodi še en politični umor, potem ko so že zabeležili nekaj čečenskih in drugih obračunavanj na najvišjih ravneh s smrtnimi izidi. Sorodniki izginulih bankirjev pa zdaj na evropskem sodišču za človekove pravice tožijo Avstrijo, ker naj bi v minulih letih »sistematično preprečevala pregon Alijeva in poskušala ustaviti obtožbe proti njemu«. Vdovi sta prepričani, da je tudi takšno obnašanje uničilo vsakršne možnosti preživetja obeh ugrabljencev.

Iz sredine tiskane izdaje Dela