Ukrajina pred normandijskim vrhom

Kljub ostremu nasprotovanju opozicije in nacionalistov se zdi, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uspešno uresničuje eno od predvolilnih obljub: ustavitev prelivanja krvi v Donbasu.

V zadnjih letih se je redko zgodilo, da so iz Kijeva in samooklicanih ljudskih republik na jugovzhodu Ukrajine prišle enake informacije. A pred dnevi so tako ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kot »uradni« predstavniki »neuradnih« oblasti iz Donbasa sporočili, da bosta danes »sprti strani« začeli umikati vojake in oborožitev ob razmejitveni črti blizu mesta, ki je zadnjih pet let v uporniških rokah in se mu po rusko reče Petrovskoje, Ukrajinci pa so ga pred tremi leti uradno preimenovali v Petrovo-Krasnosilja, a ga še vedno kličejo tudi Petrivske. »S tem bomo izpolnili naš del mirovnega sporazuma, zdaj to pričakujemo tudi od Rusije. Še zadnja prizadevanja pred normandijskim vrhom novembra,« je na twitterju zapisal ukrajinski zunanji minister Vadim Pristajko.

Brez izgubljanja časa

Umik vojske je bil eden od ruskih pogojev za pripravo vrhunskega srečanja normandijske skupine držav, v kateri sta poleg Ukrajine in Rusije še Francija in Nemčija. Zelenski je imel veliko težav z izpolnitvijo obljube o umiku vladnih enot z razmejitvene črte z »Lugansko narodno republiko«. V desni opoziciji in stranki njegovega predhodnika Petra Porošenka so to razglasili za »kapitulacijo«, uprli so se tudi borci razvpitega prostovoljskega bataljona Azov. Predsednik države se je osebno odpravil v mesto Zolote (po rusko Zolotoje) na pogajanja z nasprotniki. Uspelo mu je: »azovci« so miroljubno položili orožje.

Odzivi Moskve so bili optimistični. »To ocenjujemo pozitivno. Čakamo še na umik vojsk v Petrovskem. Če se bo to zgodilo, se bomo začeli dogovarjati o datumu vrhunskega srečanja [normandijske četverice] in se pripravljati nanj,« je povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko. Nič manj pozitiven ni bil pomočnik ruskega predsednika Vladislav Surkov, čigar zadolžitev je tudi »upravljanje« ukrajinske krize. »Če se bo posrečilo v Zolotu, je treba takoj začeti podoben postopek v Petrovskem. Potem pa – brez izgubljanja časa – takoj začeti priprave na normandijski vrh,« je povedal Surkov.

Dokumenti za četverico

Čeprav vsi govorijo zgolj o morebitnih pripravah na vrhunsko srečanje, ki naj bi bilo v Parizu, so v ruskem časniku Kommersant zapisali, da so dokumenti, ki naj bi jih četverica tam podpisala, že pripravljeni in usklajeni med pomočniki voditeljev Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine. Podrobnosti dokumentov niso pricurljale v javnost, v Kommersantu pa so razkrili, da so v teh dokumentih zapisane prihodnje naloge, med katerimi naj bi bil tudi popoln obojestranski umik vojaških sil in oborožitve ob razmejitveni črti, ki je razdeljevala viharno območje, na katerem je v zadnjih petih letih umrlo več kot 13.000 ljudi. Na vrhu, ki bi bil lahko še ta mesec v francoski prestolnici, naj bi se Ukrajina tudi zavezala, da se bo zakonsko obvezala k izvajanju »formule« o postopnem izpolnjevanju minških sporazumov, ki jo je nekoč načelno sprejela, izmislil pa si jo je tedanji nemški zunanji minister, zdaj predsednik države Frank-Walter Steinmeier.

Zelenski je zaradi podpiranja te formule doživel ostro nasprotovanje opozicije in proteste množic, a menda odločno vztraja tudi zato, ker si obeta velik izkupiček od pariškega vrha. Njegovi tesni sodelavci so za Kommersant ​razkrili, da se Zelenski nadeja, da mu bo Putin med osebnim srečanjem razkril, pod kakšnimi pogoji bo nehal podpirati samooklicane ljudske republike. Od voditeljev Francije in Nemčije pa da pričakuje, da mu bosta povedala, kakšno pomoč lahko pričakuje od njiju Ukrajina.