Umetno razsvetljenje

Budistični samostan Zmajevega izvira (Longquan) že dolgo sledi najnovejšim smernicam. Tempelj je bil zgrajen leta 958 v predmestju Pekinga, nedavno pa je postal prvo svetišče, v katerem je eden od menihov robot. V teh dneh pa je Longquan vroča tema gibanja #MeToo, njegovo starešino Shija Xuechenga pa preiskuje policija zaradi obtožb, da je nekatere nune seksualno nadlegoval.

Dvainpetdesetletni Xuecheng (žive Bude se naslavlja zgolj z osebnim imenom) je bil izjemno vpliven svečenik na položaju predsednika kitajske Budistične zadruge. Bil je tudi član Političnoposvetovalne konference Kitajske, ki je posvetovalni organ, v katerem so zbrane najuglednejše osebnosti različnih profilov. Takoj po tem, ko sta dve nuni samostana Longquan v obširnem pismu opisali neprimerno vedenje starešine, je Xuecheng odstopil z vseh položajev. Čeprav še vedno zavrača kakršnokoli krivdo, pa bo preiskava pokazala, ali gre za, kot trdi on, »izmišljene trditve z izkrivljenimi dejstvi« ali pa hudo zlorabo položaja.

Nuni Shi Xianjia in Shi Xianqi, ki opravljata naloge nadzornih svetovalk samostana Longquan, sta v obsežnem poročilu zapisali, da je starešina njima ter še štirim drugim nunam pošiljal eksplicitna kratka sporočila. Nagovarjal jih je, naj si predstavljajo, kako se z njim ljubijo, ker tako sledijo učitelju. Ko pa se je ena od nun obrnila na njiju s trditvijo, da jo je starešina samostana posilil, so primer takoj prijavili policiji.

»Običajen način, kako kultne organizacije nadzorujejo zavest vernic, je ta, da v njih prebudijo prav tiste seksualne želje, ki bi jih morale v imenu morale in doktrine preprečevati,« sta zapisali Xianjia in Xianqi v 95 strani dolgem poročilu. »Ko poleg tega od njih zahtevajo, naj si zamislijo seksualne odnose z vodjem kulta, s tem dosežejo, da vernice niso samo versko, ampak tudi čustveno odvisne od vodje.«
 

Nadzor nad vernicami

V poročilu je navedeno, da je Xuecheng uporabljal prav to metodo za vzpostavitev nadzora nad svojimi vernicami. Dva tedna po tem, ko so se na vseh družbenih omrežjih pojavili podrobni opisi hudodelstev visokega svečenika, je Budistična zadruga naznanila, da Xuecheng ni več predsednik te organizacije, ki skrbi za okoli 250 milijonov Kitajcev budistične veroizpovedi.

Ena od nun, ki je napisala poročilo, trdi, da sploh ni imela namere pritegniti tolikšne pozornosti javnosti, saj nikakor ne želi ogroziti budizma kot najbolj razširjene vere na Kitajskem. Vendar je, takoj ko je pokazala poročilo nekaterim svečenikom, pravi Xianjia, »država takoj stopila v akcijo«.

Xianjia in Xianqi imata obe doktorska naslova, ki sta ju pridobili na eni najuglednejših kitajskih univerz Tsinghua. Longquan pa je znan po visoki koncentraciji izjemno izobraženih ljudi, ki imajo pogosto doktorate ter za sabo zavidljive kariere. Zaradi tega je bil tam tudi izdelan robotski menih Xian'er, ki živi v samostanu skupaj z 260 človeškimi pripadniki vere. Bere budistične molitve ter tu in tam odgovarja na vprašanja turistov. V angleškem in kitajskem jeziku.

Spoštovan učitelj Xianqing, ki je sicer doktor termofizike in je sodeloval pri izdelavi robota, je povedal, da je umetna inteligenca lažji del opravila. »Naslednji, še bolj potreben korak (v razvoju), sta umetno srce in umetno razsvetljenje.«

Okoli tega koraka na poti k popolnemu robotu pa se je razplamtela žolčna razprava. Vse dokler ni izbruhnil škandal s starešino samostana, ki je tudi sam poskušal pripeljati nune do »umetnega razsvetljenja«. Trenutno pa se vsi ukvarjajo z vprašanjem, kako posvetiti samostan, v katerem je bil storjen velik greh. Budistični menihi in svečeniki morajo namreč živeti v celibatu.

Tudi hitrost, s katero se je na poročilo nun odzvala država, je malce nenavadna. Gibanje #MeToo se je na Kitajskem pridružilo globalni kampanji skoraj hkrati z Evropo in Ameriko. Vendar pa ga je vlada hitro cenzurirala in blokirala. Prestrašil jo je namreč velik odziv javnosti ter s tem možnost družbenih neredov. Partijski cenzorji so pravilno zaslutili, da bi se utegnili na črnem seznamu storilcev seksualnega nadlegovanja ali zlorabe znajti tudi nekateri zelo ugledni ljudje.


 

Spontana reforma

Čim so Kitajke spregovorile, se je namreč izkazalo, da naj bi zlorabljali znani novinarji, televizijski voditelji, filantropi, zdaj tudi svečeniki. Svoje izkušnje so predvsem delile ženske. So pa tudi trije moški uprli prst v Zhanga Jinxionga, voditelja najbolj znane dobrodelne organizacije za homoseksualce na Kitajskem. Ta naj bi se celo posvetoval s svojim odvetnikom o tem, kako kitajski zakon definira in kaznuje seksualno zlorabo med moškimi.

Starešina samostana Longquan čaka na izsledke preiskave in morebitno sojenje. Dejstvo, da primera niso cenzurirali in so vse podrobnosti o njegovem vedenju prišle v javnost, govori o tem, da se je gibanje #MeToo na Kitajskem šele začelo in ga ne bo moč z lahkoto ustaviti. Gre za spontano reformo, ki je partijski vrh ni začel in si je tudi ni želel. Ampak tukaj je in najbolje bi bilo, da se jo pusti, da se odvije do konca.